Poljska ima bogato tradicijo ilustracije. Poljske ilustracije so dosegle svetovno priljubljenost med leti 1950 in 1980, za kar so zaslužni predvsem umetniki »poljske šole plakata«. Med njimi so najpomembnejši Roman Cieślewicz, Janusz Stanny in Henryk Tomaszewski. Poljski plakat je nespregledljivo vplival na razvoj poljske ilustracije knjig za otroke in na fenomen, ki so ga poimenovali »poljska šola ilustracije«. Med najvidnejšimi ilustratorji tega obdobja so: Zdzislaw Witwicki, Jan Marcin Szancer, Bohdan Butenko, Józef Wilkoń, Jan Młodożeniec, Maria Orłowska-Gabryś, Hanna Czajkowska, Jerzy Srokowski, Janusz Grabiański, Daniel Mróz, Kazimierz Mikulski, Franciszka Themerson, Zbigniew Lengren, Zbigniew Rychlicki, Olga Siemaszko, Andrzej Strumiłło in drugi. V tem času so vrhunsko oblikovane in ilustrirane knjige postale vsesplošno dostopne in so s tem posledično brisale meje med likovno, besedno in uporabno umetnostjo. Sistematizaciji, raziskovanju in analizi recepcije fenomena »poljske šole ilustracije« se danes posveča Mały Instytut Polskiej Ilustracji.

Po padcu komunizma se je v 80-ih in 90-ih poljska ilustracija umaknila v ozadje; zahodni vplivi so močno spremenili njen razvoj, saj je postalo priljubljeno tisto, kar nastaja izven države. V zadnjem desetletju pa je na področju poljske ilustracije in posledično na področju ilustriranih knjig za otroke viden ponoven razcvet in preporod. Poljski umetniki in založbe se naslanjajo na poljsko dediščino ilustracije, iz nje izhajajo, jo nadgrajujejo in izdajajo inovativne, sodobne in vizualno dovršene slikanice ter knjige z ilustracijami, ki navdušujejo bralce ter pobirajo najpomembnejše nagrade na tem področju. Že nekaj let so njihove knjige za otroke in mladino množično prevajane v tuje jezike in posebej odmevne na bolonjskem knjižnem sejmu. Na letošnjem sejmu sta si knjigi Zgubljena duša (Zgubiona Dusza) Joanne Concejo in Olge Tokarczuk ter Gore! (Wytwórnik górą!) Madalene Matoso prislužili posebno omembo; prva v sekciji »leposlovje«, druga v sekciji »umetnost, arhitektura in dizajn«. Za nagrado Hansa Christiana Andersena je bila letos nominirana ena najboljših poljskih ilustratork – Iwona Chmielewska. V sekciji »najboljša založba leta« je bila za področje Evrope izbrana založba Wydawnictwo Dwie Siostry. Druge vodilne sodobne poljske založbe na področju slikaniške produkcije so še Wytwórnia, Wydawnictwo Format, Wydawnictwo Dwie Siostry, Centrala, Nasza Księgarnia, Wydawnictwo Warstwy, Wydawnictwo Bajka, Media Rodzina, Wolno, Czerwony Konik, Hokus-Pokus, Muchomor in druge.

Poljski inštitut za knjige, ki skrbi za promocijo poljske literature znotraj države in izven njenih meja, je letos objavil katalog tridesetih sodobnih izstopajočih poljskih knjig za otroke in mladino. Katalog lahko obravnavamo kot eden izmed možnik presekov poljske mladinske literature in nam lahko služi tudi kot pomagalo pri orientaciji na poljskem slikaniškem trgu.
Slikanice, ki so jih uvrstili v katalog so:
– serija Ena, dva tri (Raz, dwa, trzy, 2016) Joanne Bartosik, ki je namenjena razvijanju pozornosti in spodbujanju k oblikovanju prvih besed;
– serija Poglej v nebo (Popatrz w niebo, 2017) Joanne Gębal in Monike Zborowske, ki obravnava temo vesolja;
– slikanica Dimnikar, Pek (Kominikarz, Piekarz, 2017) Dominike Czerniak-Chojnacka;
– Figure (Figury, 2016) je knjiga, v kateri so zbrana in ponatisnjena dela o geometriji Marie Terlikowske, znamenite poljske pisateljice za otroke, pospremljene z ilustracijami Stanisława Zamecznika;
– serija o Pujsku (seria o Prosiaczku) Aleksandre Woldańska-Płocińske;
– slikanica rimanih verzov Koala ne dovoli! (Koala nie pozwala!, 2016) Rafała Witke in Emilie Dziubak;
– serija Gospod Kuleczka (Pan Kuleczka, 2002-2018) Wojciecha Widłaka in Elżbiete Wasiuczyńske;
– slikanica o muhastem jazbečarju Razpoloženja Hipolita Kabla (Humory Hipolita Kabla, 2015) Roksane Jędrzejewske-Wróbel in Grażyne Rigall;
– serija Basia (2011-2018) Zofie Stanecke in Marianne Oklejak po kateri so posneli tudi animirano serijo;
– ponatis slikanice Spomini Majhnega črnega noska (Pamiętnik Czarnego Noska, 2017) z izvirnim besedilom Janine Porazińske, katere dela za otroke so začela izhajati že pred prvo svetovno vojno in so v tej izdaji pospremljene z ilustracijami ilustratorke mlajše generacije – Ewe Podleś;
– ponatis treh znamenitih zgodb Medved Uhaček (Miś Uszatek, 2016) Czesława Janczarskega z izvirnimi ilustracijami Zbigniewa Rychlickega;
– knjiga Pet zvitih kun (Pięć sprytnych kun, 2016) Justyne Bednarek in Daniela de Latour;
– slikanica Ala ima mačko. Kaj pa Ali? Nekaj začetnih fraz (Ala ma kota. A Ali? Zdanka pierwsza klasa, 2016) Jolante Nowaczyk in Darie Solak o različnih povedih, ki se jih otroci širom po svetu učijo ob začetku branja.

Poleg zgoraj omenjenih naslovov je potrebno izpostaviti še nekaj posebej izvirnih ilustratorjev in zanimivih sodobnih poljskih slikanic. Med njimi je zagotovo Vse je igra (Wszystko gra, 2011), za katero sta pisateljica Anna Czerwińska-Rydel in ilustratorka Marta Ignerska na 49. bolonjskem knjižnem sejmu prejeli nagrado za najboljšo neleposlovno knjigo. Žirija je v utemeljitvi kot glavno kvaliteto knjige pohvalila medbesedilne in intermedialne postopke, ki se ne pojavljajo samo na ravni besedila, temveč tudi na vizualni ravni. Nespregledljive so tudi surrealistične in ezoterične slikanice Iwone Chmielewske: Razmišljujoči ABC (Thinking ABC 2007), Maum: hiša duš (Maum. Dom duszy, 2010) z besedilom korejskega pisatelja Heekyoung Kima, Blumkin dnevnik (Pamiętnikach Blumki, 2012), Štiri smeri časa (Cztery strony czasu, 2013), O tistih, ki se sami razvijajo (O tych, którzy się rozwijają, 2013), Oči (Oczy, 2014), Dva človeka (Dwoje ludzi, 2014), abc.de, 2015 itd. Odmeven je tudi pisateljsko-ilustratorski tandem, ki ga sestavljata Aleksandra in Daniel Mizieliński. Njuna mednarodna uspešnica Zemljevidi (Mapy, 2012) je bila prevedena tudi v slovenščino. Večkrat nagrajena pa je bila tudi njuna slikanica Pod zemljo, pod vodo (Pod ziemią, pod wodą, 2015). Omenimo še Pawła Pawlaka, enega najboljših svetovnih ilustratorjev in njegove ilustracije za 13 zgodb iz kraljestva Lailonia (13 bajek z Królestwa Lailonii dla dużych i małych, 2015) poljskega filozofa Leszka Kołakowskega. Pomembnejši sodobni poljski ilustratorji so še: Anna Niemierko, Monika Hanulak, Małgorzata Gurowska, Jan Bajtlik, Ola Woldańska-Płocińska, Agata Królak in mnogi drugi.

Če je bila poljska ilustracija in izvirno poljska slikaniška produkcija od 80-ih let naprej precej na mrtvi točki, pa je nedvomno videti ogromen porast zanimanja na tem področju v zadnjem desetletju. Poljaki se nostalgično obračajo nazaj k slikanicam ter podobam iz svojih mladosti in jih ponosno nadgrajujejo. Slikanice, ki danes nastajajo na Poljskem, so čudovito nenavadne, velikokrat naslovniško odprte, umetniško dovršene in skorajda avantgardne.