VIII. Bienale slovenske neodvisne ilustracije

NOVICE

19. oktobra 2021 se v Kinu Šiška (v sodelovanju z Tretaroka) začenja VIII. edicija Bienala slovenske neodvisne ilustracije – Bienala neodvisnih. V tokratni ediciji se bo predstavilo petindvajset ustvarjalk in ustvarjalcev mlajše generacije, ki ustvarjajo na področjih sodobne ilustracije, umetniških praks in oblikovanja. Razstava bo na ogled do 20. novembra 2021.

Sodelujoči ilustratorji in ilustratorke so: Ana Maraž, Anamari Hrup, Andrej Praznik, Andrej Štular, Boris Beja, Ema Kobal, Ena Jurov, Lara Jeranko Marconi, Lene Lekše, Maja Poljanc, Marta Frei, Martin Ramoveš, Matic Babič, Mia Paller, Monika Slemc, MortisArt, Nina Kovačič, Nina Koželj, Nina Mrđenović, Patrik Dvorščak, Petja Kolenko, Sangara Perhaj, Tia Friedel, Veronika Vesel Potočnik in Vladislava Savic.

Več o razstavi in spremljevalnih dogodkih na spletni strani: https://www.bienaleneodvisneilustracije.com/aktualno/viii-bienale-slovenske-neodvisne-ilustracije/

BAOBÁ livraria

SLIKANIŠKI PROSTORI


Naslov: Rua Tomás da Anunciação 26, 1350-142 Lisboa, Portugalska // Odpiralni čas: od torka do sobote med 10:00 in 19:00 // Spletna stran: https://www.orfeunegro.org/blogs/baoba-livraria


Orfeu Negro je ena vidnejših založniških hiš na portugalski literarni sceni. Od ustanovitve leta 2007 se posvečajo predvsem izdaji knjig iz področja sodobne umetnosti. Leto kasneje so v sklopu zbirke Orfeu Mini začeli izdajati kakovostne otroške in mladinske naslove. Posebej se posvečajo izdaji literature, v kateri se literarno prepleta z likovnim. Danes je Orfeu Negro referenčna založniška hiša in primer dobre prakse, še posebej zaradi izdajanja portugalskih in mednarodno vidnih otroških ter mladinskih del. Leta 2019 jo je bolonjski knjižni sejem prepoznal kot najboljšo evropsko založniško hišo leta na področju izdajanja mladinske literature.

Konec leta 2016 je založba odprla knjigarno BAOBÁ, “hišo ilustriranih knjig”. Osrednji fokus knjigarne so mednarodne in domače ilustrirane izdaje za otroke in odrasle. Katalog, ki ga nenehno posodabljajo, sega vse od slikanic do ilustriranih knjig. Poseben fokus namenjajo tudi relevantni strokovni literaturi.

Knjigarna je pomembno stičišče ljubiteljev ilustriranih knjig z bogato ponudbo literarnih večerov, delavnic, pogovorov in koncertov. Zagotovo ena lepših in bolj premišljeno založenih knjigarn v Lizboni, ki je nedvomno vredna obiska.

Razstava “Kiosk” Anete Melece v Vodnikovi domačiji

NOVICE

V Galeriji Vodnikove domačije bo od 1. septembra naprej na ogled razstava originalov latvijske ilustratorke in animatorke Anete Melece. Razstavljene ilustracije so izvirniki iz njenega animiranega filma Kiosk, po katerem je izšla tudi slikanica. Kiosk je v slovenskem prevodu izdala založba KUD Sodobnost International.

Dela Anete Melece s premišljenimi podrobnostmi izoblikuje like in prostor ter ustvari raznolika vzdušja. Ilustracije v smislu ilustriranja zgodbe sledijo tradiciji, ob tem pa ubirajo sodobne pristope in nosijo samosvoj glas. Njeno delo zaznamujejo šarm, humor in svojstvena poetičnost, ob tem pa izkazuje odlično obvladanje slikarske veščine in uporabo različnih tehnik in orodij. Kiosk je ilustrirala z akrilnimi barvami v kombinaciji s svinčnikom, v svojih delih pa dobro vihti tudi konice flomastrov. Krepke poteze njenim stvaritvam dodajo bolj lahkotno noto ter ustvarjajo otroški slog z veliko čudovitimi detajli in barvami.*

Razstava bo na ogled do 3. novembra, pospremljena pa bo z dvema spremljevalnima dogodkoma:

2. september ob 18.00 / Story telling: Through self-exploration / Predavanje vodi Anete Melece in bo potekalo v angleškem jeziku
19. september ob 11.00 / 5+ Kiosk lepih želja, delavnica za otroke / Delavnico vodi animatorka in pedagoginja Andreja Goetz

Več o dogajanju in razstavi na:*https://www.facebook.com/events/vodnikova-cesta-65-si-1000-ljubljana-slovenija/razstava-anete-melece-kiosk/165464185668601/

7. Otroški knjižni festival

NOVICE

Na vrtu Vodnikove domačije v Šiški bo 12. junija od 09:30 do 19:00 potekal sedmi Otroški knjižni festival. Založniki bodo tako kot vsako leto ponujali knjige za otroke in mlade po znižanih cenah. Sejem bo popestril spremljevalni knjižni program v obliki pogovorov, literarnih kvizov, delavnic, pripovedovalskih in glasbenih dogodkov.

Program:

10.00-19.00 / Sejem otroških knjig
09.30-12.00 / odprtje Pravljičnega studia 5+ / Odpotuj v pravljico
09.30 / pripovedovalski dogodek 3+ / Obisk
10.00 / pripovedovalski dogodek 6+ / Hočemo jokati
11.00 / delavnica 6+ in debata za starše / Protestiramo
12.00 / literarni kviz 5+ / Literarni 1-2-3 z Boštjanom Napotnikom – Napotom
15.00-19.00 / Pravljični studio / Pripovedovalska igralnica za otroke
16.00 / pripovedovalsko-glasbeni dogodek / Otroci pripovedujejo zgodbe
17.00 / pogovor / Pisatelj na obisku: Peter Svetina 
18.00 / koncert / Koncert uglasbene poezije za otroke: Backi iz klavirja 

Več o dogajanju na: https://www.facebook.com/events/203368984964197/

Damijan Šinigoj, prejemnik nagrade desetnica 2021

NAGRADE

Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar, je letošnji prejemnik nagrade desetnica, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za izvirno otroško in mladinsko leposlovje. Žirija (v sestavi: Magdalena Svetina Terčon, Jana Bauer, Igor Bratož, Neli Filipić, Slavko Pregl) je nagradila njegov mladinski roman Kjer veter spi (2020), ki je izšel pri založbi Miš.

V utemeljitvi* je žirija izpostavila, da sta glavna “literarna lika romana Kjer veter spi (2020), srednješolca Irena in Blaž, sta karakterno na moč različna, a se njuni vlogi nenehno menjujeta, odvisni sta od okoliščin. Samozavestna Irena ne razume nevarnosti, ki preži v jamah, a kmalu ugotovi, da mora prisluhniti bolj izkušenemu Blažu, ki postane v jami samozavesten najstnik, kar je pravo nasprotje njegovega vsakdanjega življenja. /…/ Književni prostor je na začetku neimenovan kraj, kjer glavna literarna lika živita, nato pa je do konca romana razdeljen na vzporedno dogajanje v ‘svetu zunaj’ (kjer poteka reševalna akcija) in v jami (Irena, Blaž, gozdar), in sicer na področju Kočevskega roga. /…/ Avtor v romanu z opisi slika vzdušje, npr. tesnobnost ob prebijanju skozi ožine, ali navdušenje nad prostori, kjer se rov odpre v čudovito dvorano. Vzdušje je mestoma podano tudi skozi humorne vložke, ki se nanašajo na pripovedi o doživetjih ob reševanju ali na besedne igre. Meje med odprtostjo in zadržanostjo, med strahom in pogumom, mnenja o bližinah, samozavesti in podobnih čustvih in občutkih so zelo krhke. So brez ostrih robov, saj svet ni črno-bel in ljudje v njem prav tako ne. Ljubezen in veter, ta postane simbol rešitve, sta blizu.”

Poleg romana Kjer veter spi Damijana Šinigoja so bili letošni nominiranci še: Borut Gombač in Skrivnost lebdeče knjige (ilustrirala Neda Hafner), Nataša Konc Lorenzutti in Gremo mi v tri krasne, Nina Mav Hrovat in Posluh, jazbec gre! (ilustrirala Kristina Krhin), Vinko Möderndorfer in Babica za lahko noč (ilustrirala Tanja Komadina), Maša Ogrizek in Koko Dajsa v mestu (ilustriral Miha Ha), Milan Petek Levokov in Lov za templjarskim zakladom, Andrej Predin in Vesoljčki (ilustriral Rok Predin), Anja Štefan in Imam zelene čeveljčke (ilustrirala Jelka Reichman) ter Janja Vidmar in Elvis Škorc, genialni štor.

*https://drustvo-dsp.si/nagrado-desetnica-2021-prejme-damijan-sinigoj-za-roman-kjer-veter-spi-mis-zalozba-2020/

Mednarodni dan knjig za otroke 2021

NOVICE

IBBY – Mednarodna zveza za mladinsko književnost vsak 2. april – na rojstni dan Hansa C. Andersena – ob mednarodnem dnevu knjig za otroke pripravi poslanico in plakat. Letos je to nalogo prevzela Ameriška sekcija IBBY – USBBY. Poslanico Glasba besed je napisala kubansko-ameriška pesnica Margarita Engle, plakat pa je ustvaril brazilski ilustrator Roger Mello. Poslanico je v slovenščino prevedla Nada Grošelj.

Glasba besed

Margarita Engle

Ko beremo, zrastejo duhu peruti.
Ko pišemo, nam zapojejo prsti.

Besede so bobni in flavte na listu,
so ptič, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta,
so reka, ki teče, in slap, ki teleba,
metulj, ki zakroži
visoko na nebu!

Besede nas vabijo k plesu –
ritmi in rime, utripi srca,
peket in prhut, stare in nove povesti,
take izmišljene, take resnične.

Kadar si udobno ugnezden doma
ali čez meje drviš proti novim deželam
in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi
vse tvoje.

Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi
postanejo glasba prihodnosti,
mir, prijateljstvo, radost:
melodija,
ki upa.

Avtor letošnjega plakata ob obeležitvi mednarodnega dneva knjig za otroke je Roger Mello.

Rita Canas Mendes in João Fazenda: A Nuvem

SLIKANICE V TUJIH JEZIKIH, ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Pato Lógico
Leto izdaje: 2018

Nekega dne, ko veter neha pihati, na nebu nad cesto obvisi bel, puhast oblak. Oblak nepremično obstane in najprej nihče zares ne opazi njegove nespreminjajoče se prisotnosti. Čez nekaj časa pa oblak v ljudeh le vzbudi zanimanje. Strokovnjaki in nestrokovnjaki se začnejo spraševati o nenadni odsotnosti vetra in o razlogu za obstoj tega nenavadnega oblaka, ki se ni premikal, iz njega ni deževalo in ni izhlapeval. Zgolj visel je tam na modrem nebu. Oblak, ki kar noče izginiti, sčasoma med ljudi vnese vedno več razburjenja. Postane glavna tema pogovorov, glavni motiv na fotografijah in osrednja novica na televiziji. Medtem ko se nekateri njegove prisotnosti bojijo, drugi kujejo najrazličnejše teorije. Nepojasnjena zadeva z oblakom situacijo privede tako daleč, da nazadnje celo zaprejo cesto, nad katero visi. Nekega dne pa se, podobno nepričakovano kot je izginil, veter ponovno pojavi in puhast fenomen na nebu odpihne stran. 

Slikanica A Nuvem, portugalskega tandema, sestavljenega iz pisateljice Rite Canas Mendes in ilustratorja Joãa Fazende, je odlično alegorično delo o moderni družbi. Prisotnost neobičajnega oblaka namreč postane zadeva vsesplošnega javnega interesa. Sodobna družba, podobno kot skupnost v slikanici, nenehno hrepeni po novih virih občudovanja, po novih dražljajih, ki so večinoma začasni in velikokrat tudi nepomembni. Avtorja zgodbo ustvarita na podlagi ideje, da je v človekovi naravi, da pripisuje pomene tistemu, kar nas obdaja in je del naše izkušnje bivanja. V tem smislu se slikanica nekoliko dotika tudi ideje o družbi spektakla, v kateri lahko včasih celo nepomembna novica o najmanjših dogodkih pristane na naslovnicah časopisov, preplavi medije in prodre v vse pore človeških življenj. Kljub temu, da je »oblak včasih samo oblak«.

Ilustrator osrednji motiv – prisotnost statičnega oblaka, ki povzroči pravo senzacijo, umesti v horizontalno perspektivo slikanice. Nespreminjajoč oblak vseskozi ostaja popolnoma negibljiv v zgornjem nivoju dvostranskih ilustracij. Skozi razvoj dogajanja ta nedolžni meteorološki skupek vedno bolj vpliva na dogajanje v spodnjem nivoju ilustracij. João Fazenda s to domiselno kompozicijsko rešitvijo, s katero strani slikanice razdeli na dva razdelka in ki jo dosledno stopnjuje skozi delo, izvrstno poudari paradoksalnost celotne situacije. Medtem ko je zgornji – nebesni del ilustracij potencirano statičen in na noben način ne išče nikakršne interakcije, je spodnji – zemeljski del popolnoma nasproten. Ljudje se koncentrirano ukvarjajo s tem, kar visi nad njimi, s tem, kar ne razumejo, do tega poskušajo vzpostaviti nekakšen odnos in celo dovolijo, da to vpliva na njihova čustvena in miselna stanja. Tovrstna kompozicijska izbira ponuja še možnost dodatnega alegoričnega branja, saj lahko oblak na simbolni ravni razumemo na vrsto različnih načinov. Interpretiramo ga lahko kot virtualni oblak, v katerega nalagamo nepomembne informacije ali pa, če v slikanico vstopimo še nekoliko bolj abstraktno – ponazarja lahko tudi nekakšno duhovno sebstvo, proti kateremu se ljudje obračamo in ga poskušamo razumeti. 

Mendes in Fazenda sta ustvarila delo, v katerem besedilo in ilustracije izjemno utečeno in samozavestno komunicirajo med seboj. Zagotovo je vizualna raven slikanice z močnimi barvnimi vnosi; v katerih prevladuje sinje modra, z ekspresivnimi obraznimi potezami in drugimi duhovitimi poigravanji, izstopajoča, saj Fazenda v svojih likovnih potezah res ni sramežljiv. Kar pa ne pomeni, da je literarni del manj pomemben. Pisateljica, Rita Canas Mendes, podobno igrivost, humor in nonsensnost dostavi tudi na besedni ravni. Slikanica A Nuvem, ki je izšla pri eni izmed izstopajočih portugalskih založb Pato Lógico, zato ponuja vsesplošni bralski užitek. Morda pa jo bomo kmalu lahko brali tudi v slovenskem prevodu.  

Anthony Browne: Willy the Dreamer

SLIKANICE V TUJIH JEZIKIH, ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Walker Books Ltd
Leto izdaje: 1997

Anthony Browne, angleški mladinski pisatelj in ilustrator, se v svojih slikanicah pogosto spogleduje z intermedialnimi referencami s področja likovne umetnosti; še posebej s surrealizmom in z deli Renéja Magritta. Nanj se navezuje že v svoji prvi slikanici Through the Magic Mirror iz leta 1976. Prejemnik prestižne Andresenove nagrade (2000) za ustvarjanje književnih del za otroke, je v enem izmed intervjujev pojasnil, da vidi neločljivo povezavo med otroškim dojemanjem sveta in surrealistično umetnostjo. Po njegovem mnenju otroci gledajo skozi surrealistične oči. Vse, kar vidijo, vidijo prvič, zato je tisto, kar gledajo, vznemirljivo in novo. Čeprav se z Browneovim razumevanjem odnosa med otroško percepcijo in surrealizmom nekateri literarni teoretiki in kritiki ne strinjajo; očitajo mu posploševanje surrealističnega mišljenja in selektiven odnos do likovne zapuščine, so njegova dela s strani bralcev in večinskega dela literarne stroke, ki se posveča analizi mladinske književnosti, zelo dobro sprejeta. Umeščajo ga med enega vidnejših ustvarjalcev postmodernih slikanic. Še posebej odmevna so tista dela, s katerimi Browne (večinoma na likovni ravni) komunicira z likovnimi umetniki in tako otroškim bralcem v slikaniškem formatu ponuja vstop v zgodovino likovne umetnosti. 

V slikanici Willy the Dreamer, ki je izšla leta 1997, Browne, kot je značilno za njegov opus, z uporabo surrealističnih likovnih elementov, medbesedilnih navezav in referenc na popularno kulturo, slika sanjski svet šimpanza Willyja, ponavljajočega junaka v njegovih slikanicah. Willy sanja, da je filmska zvezda, pevec, baletnik, včasih sanja, da je berač, raziskovalec, ali da se sprehaja po nenavadnih pokrajinah, pluje po morju itd. Browne šimpanzove sanje ne povezuje v linearno zgodbo, niti jih ne razlaga. Minimalistično besedilo je pravzaprav zgolj vezivo med živahnimi, vizualno bogatimi in pomensko večplastnimi enostranskimi ilustracijami. Ilustracije so obrobljene z okvirjem, kot da so dela, razstavljena v sanjski galeriji. Besedilo zato skorajda zavzema vlogo naslovov Willyjevih sanjskih sekvenc. Ker so Browneove likovne podobe domiselno napolnjene, zelo zgovorne in ker same po sebi uspejo zgraditi svojevrstno pripovednost, besedni jezik v slikanici čisto umestno nastopa v podporni funkciji. O tem literarno-likovnem odnosu avtor humorno spregovori že na notranji platnici, kjer se poigrava z relacijami med vizualno-verbalnimi pomeni. Pri tem se naslanja na slavno Magrittovo sliko o pipi in povedjo »Ceci n’est pas une pipe«. Browne Magrittovo pipo zamenja s predmeti iz Willyjevega vsakdana – opico, knjigo, kavčem in banano in jih popolnoma svobodno preimenuje ter s tem zanika osnovne jezikovne konvencije in se posledično premakne na področje surrealističnega zaznavanja predmetov. 

Browne s podobno igrivostjo in humorjem opremi celoten Willyjev sanjski svet. Vsakemu sanjskemu momentu podeli svojevrstne zakonitosti, ovrže logično percepcijo sveta in se raje usmeri v neskončno zmožnost domišljije. Willyju ponudi priložnost, da izkusi različne vloge in da se prosto giblje v intermedialnem prostoru, kjer se lahko sprehaja po Dalíjevi pokrajini, postane eden izmed junakov v Sendakovi slikanici, sodeluje na čajanki z liki iz Čudežne dežele, pluje po razburkanem morju Winslowa Homerja, raziskuje svet s Henrijem Rousseaujem, poje kot Elvis Presley, se druži s Charliejem Chaplinom in drugimi. Pri tem Browne s skorajda fotorealistično natančnostjo in detajliranjem čudovito ujame metamorfozo in spreminjanje, ki ga prinašajo sanje. Hkrati pa ta elastični čas in prostor, ki ga zavzemajo Willyeve sanje, na simbolni ravni prikazuje tudi Willyjevo odraščanje in spreminjanje. 

Willy the Dreamer ni samo slikanica o umetnosti in ni zgolj poklon velikim ustvarjalcem ter mislecem, je slikanica, kjer se prepletajo mnoge resničnosti, kjer se enkratno meša visoka in popularna kultura in kjer so odlične vizualne podobe metafore za različna duševna stanja človeka. Kljub bogati vizualni plati slikanice, ki nedvomno nagovarja širok bralski krog, predhodno referenčno znanje za razumevanje dela ni zares pomembno. Zagotovo prepoznavanje aluzij, referenc in navezav ponudi drugačno možnost branja, ampak ni pa pogoj za vstop v Willyjev svet. Slikanica ponuja različne oblike bralskega užitka za različne starostne skupine. Zagotovo je tudi odličen pripomoček za pogovor o umetnosti in za učenje osnovnih likovnih elementov. Poleg vsega tega pa je tudi prava poslastica za oči. 

VI. decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji (na spletu)

NOVICE

Šesti decembrski sejem ilustracije v organizaciji Vodnikove domačije se bo letos odvil med 3. in 29. decembrom 2020 v spletni obliki. V tokratni ediciji sejma se bo predstavilo 35 slovenskih ilustratorjev in ilustratork: Marta Bartolj, Nenad Cizl, Zvonko Čoh, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Zala Kalan, Maja Kastelic, Samira Kentrić, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Dejan Kralj, Manca Krošelj, Polona Lovšin, Marjan Manček, Ana Maraž, Matija Medved, Teja Milavec, Eva Mlinar, Jernej Myint, Mojca Novak, Silvan Omerzu, Maja Poljanc, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Tereza Prepadnik, Sabina Šinko, Peter Škerl, Helena Tahir, Tinka Volarič, Huiqin Wang, Meta Wraber in Ana Zavadlav.

Več o sejmu in spremljevalnem dogajanju na fb strani Vodnikove domačije: https://www.facebook.com/events/814427209334728.

Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2020

NAGRADE

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije je nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2020 podelila Petru Svetini in ilustratorju Igorju Šinkovcu za slikanico Timbuktu, Timbuktu (Miš, 2019). Žirija v sestavi Darke Tancer Kajnih (predsednica), Maje Logar, Cirila Horjaka in Zdravka Kafola je za nagrajeno delo zapisala: “V slikanici Timbuktu, Timbuktu je več kot 40 zelo kratkih pripovednih besedil, ki bi jih lahko označili tudi kot pesmi v prozi, saj je avtor posebno pozornost namenil njihovi pomenski zgoščenosti, ritmu in zvenu besed. Ob slogovno izpiljenem minimalizmu pozoren bralec začuti, da so besedila večpomenska in naslovniško odprta. Literarne podobe so bogate in svetinovsko inovativne, motivi zelo različni. /…/ Mojstrstvo Igorja Šinkovca se kaže v tem, da je ilustracije izredno dobro uskladil zbesedilom. Oblike in barve nikjer ne prevladajo, vedno domiselno sodelujejo s kratkimi zgodbami. Za Timuktu Timbuktu je avtor ustvaril 40 malih likovnih biserov. Ti se nanizajo v skladen likovni izdelek. Risarju je vsekakor uspelo: duhovite ilustracije so podale roko besedilom v plesu vizualne poezije. Fascinantno.”

S posebnim priznanjem za inovativno likovno interpretacijo je žirija nagradila še slikanico Baraga: črna suknja med Indijanci (Družina, 2020) Damijana Stepančiča ter slikanico Ahil in Patrokles Braneta Mozetiča z ilustracijami Ane Lucije Šarić (Škuc, 2020).

Po pregledanih 27-ih slikanicah je žirija med nominirance uvrstila še: O fantu, ki je lepo pozdravljal (Mladinska knjiga, 2020) Slavka Pregla in Marjana Mančka, Mala Alma na veliki poti (Mladinska knjiga) Milana Dekleve in Huiqin Wang, Imam zelene čeveljčke (Mladinska knjiga, 2020) Anje Štefan in Jelke Reichman ter Strašni Karlo (Morfem, 2020) Helene Kraljič in Tine Dobrajc.