Andrej Rozman Roza, nagrajenec desetnice 2019

NAGRADE

Včeraj so v prostorih Društva slovenskih pisateljev podelili desetnico, nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo, ki je izšlo v zadnjih treh letih in ki jo je napisal član Društva.

Žirija v sestavi Iva Stropnika, Ksenije Jus, Jane Kolarič, Sebastijana Preglja in Ifigenije Simonović je nagrado podelila pesniku in igralcu Andreju Rozmanu Rozi (1955) za otroško pesniško zbirko Pesmi iz galerije (2018), ki jo je ilustriral Jakob Klemenčič.

Pesniška zbirka Rozmana Roze tematizira petintrideset slik iz stalne in zasebne zbirke Narodne galerije. Kot so zapisali predstavniki Narodne galerije, je glavni namen knjige “vzbuditi zanimanje za umetnostno dediščino in poezijo med mladostniki. V izobraževalnem pogledu Narodna galerija tako nadaljuje tradicijo galerijskih knjižnih izdaj, katerih osrednji cilj je medpredmetno povezovanje oz. literarno-likovno opismenjevanje”.

Slavica Remškar (prir.) in Tanja Komadina: Čarovničin dvorec – kubanska ljudska pravljica

SLIKANICE V SLOVENŠČINI,ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Mladinska knjiga
Zbirka: Čebelica
Leto izdaje: 2018
Prevod: Katarina Minatti

fullsizeoutput_1151.jpeg

Založba Mladinska knjiga vse od leta 1953 v znameniti zbirki Čebelica izdaja majhne ilustrirane knjižice s krajšimi besedili za otroke. Zbirka, ki je dobila ime po Kranjski Čbelici, slovenskega pesniškega almanaha iz 19. stoletja, je prva in najstarejša zbirka mladinskega leposlovja pri nas. Do danes je v zbirki Čebelica, s katero so odraščale generacije slovenskih bralcev, izšlo več kot 400 naslovov. Lansko leto je Čebelica zrasla za še nekaj novih knjižnih izdaj, med njimi je tudi kubanska ljudska pravljica Čarovničin dvorec, primarno izdana v reviji Ciciban. Pravljico je prevedla Katarina Minatti, priredila Slavica Remškar in ilustrirala Tanja Komadina.

Čarovničin dvorec ohranja tipično pravljično strukturo kontrastiranja, uporabe pravljičnih predmetov ter vzpostavljanja pozicije moči med dobrim in zlim, med močnejšimi in šibkejšimi oz. celo med mlajšimi in starejšimi. Gre za kratko in zgoščeno zgodbo iz kubanskega ljudskega izročila o čarovnici, ki ugrablja otroke. Ugrabljeni otroci morajo pod prisilo delati v njeni tovarni metel in ubogati vse njene ukaze. Čarovnica jih celo uporablja za lastno zabavo; daje jim piti čudežni napoj, zaradi katerega se spremenijo v osličke, ona pa v levinjo, ki jih nato preganja po gradu. Kot je tipično v pravljicah, pa je dobro tudi v tem primeru močnejše od zla. Prestrašeni, žalostni in osamljeni otroci se nekega dne, ko čarovnica odleti prodajati metle, odločijo, da bodo poiskali shrambo njenih čarobnih napojev. Ko odkrijejo sod napoja za leve in sod napoja za osličke, zamenjajo napis, zato se čarovnica naslednjič, ko se želi pozabavati z njimi, ne spremeni v levinjo in otroci ne v osličke, ampak nasprotno – tokrat zlobna čarovnica pade v njihove levje kremplje. Otroci jo izženejo iz gradu in jo poženejo proti zasluženi kazni.

fullsizeoutput_1150

Precej suhoparnemu besedilu so dobrodošla spremljava ilustracije Tanje Komadina, v katerih ostaja zvesta svojemu slogu. Komadini je uspelo z enostavnimi, ampak dobro izbranimi likovnimi prizorčki pravljico interpretacijsko odpreti in bralcu ponuditi možnosti različnega, večravninskega vstopa v dogajanje. Komadina je pravljico modernizirala in vanjo vpletla elemente, ki bodo zanimivi tudi za bolj pozorne in starejše bralce. Še posebej zgovorne so uniforme otrok, zaprtih v grad. Te spominjajo na zaporniška oblačila ali celo aludirajo na oblačila ujetnikov koncentracijskih taborišč. Strašljivo čarovnico v visokih petah lahko razumemo metaforično kot prispodobo za skupnost, organizacijo, posameznika, ki je za razliko od druge skupnosti, organizacije ali posameznika superiorna, oz. se sama postavi v pozicijo moči in si za lastne potrebe preživetja ter zabave vzame pravico, da si tistega, ki ga smatra za šibkejšega, lažje vodljivega, prilasti, usužnji in izkoristi. To odlično podpiše odnos med levom in oslički. Lev je simbol moči, strahu in neustrašnosti, na drugi strani so oslički simbol nečesa prestrašenega, mogoče celo naivnega. Gonilo celotne slikanice so predvsem tovrstna nasprotja in možnost spreobrnitve teh nasprotij. Do te spreobrnitve pride, ko se otroci združijo v skupino, čarovnico prelisičijo, ji vzamejo moč in jo, v sklopu ideje »osel gre samo enkrat na led«, spravijo v situacijo, kjer je za zlorabo svoje (samoopredeljene) večvrednosti in moči kaznovana na najhujši način – zdaj mora ona prestati to, kar so oni prestali. To ponovno odlično podčrtajo ilustracije. Komadina čarovnico prikaže za zapahi, oblečeno v enako uniformo, ki so jo bili prisiljeni nositi otroci. Konec je sicer nekoliko utopističen, ampak seveda v skladu s pravljično tradicijo. Čarovničin grad, prej prostor žalosti in izkoriščanja, na koncu postane prostor veselja in sožitja.

Majhna slikanica ni najbolj izstopajoča izdaja prejšnjega leta, je pa soliden doprinos k Čebelici in majhen literarni drobižek o družbenem angažmaju, ki ga je vredno prebrati. Ponuja namreč dobra izhodišča za pogovor o otrokovih pravicah, izkoriščanju, razdelitvi moči, problematiki (otroškega) dela in (sodobnem) suženjstvu.

Nominacije za nagrado desetnica 2019

NAGRADE

Društvo slovenskih pisateljev je razglasilo nominirance in nominiranke za nagrado desetnica 2019. Za nagrado se bodo potegovali: Nataša Konc Lorenzutti (Nisem smrklja, ilustr. Ana Zavadlav, 2017), Gaja Kos (Grdavši in presenečenje, ilustr. Zvonko Čoh, 2018), Nina Mav Hrovat (Miška želi prijatelja, ilustr. Kristina Krhin, 2016), Feri Lainšček (Ne, ilustr. Nana Homovec, 2018), Vinko Möderndorfer (Jaz sem Andrej, 2018), Saša Pavček (Rumi in kapitan, ilustr. Ejti Štih, 2018), Vesna Radovanovič (Petelinček prebudi upanje, 2019), Andrej Rozman Roza (Pesmi iz galerije, ilustr. Jakob Klemenčič, 2018), Anja Štefan (Drobtine iz mišje doline, ilustr. Alenka Sottler, 2017), Janja Vidmar (Črna vrana, 2018).

Letošnjo žirijo, ki je izbirala med 87-imi knjigami, so sestavljali: Ksenija Jus, Jana Kolarič, Sebastijan Pregelj, Ifigenija Simonovič in Ivo Stropnik.

Predstavitev nominirancev in razglasitev nagrajenca/nagrajenke bo potekala 23. maja 2019, ob 18.00, v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

 

27. Bologna po Bologni

NOVICE

28. maja 2019 bo v knjigarni Konzorcij otvoritev 27. prodajne razstave otroških knjig – Bologna po Bologni. Osrednja tema razstave, na kateri bodo predstavili aktualne in najbolj kakovostne knjige za otroke letošnjega bolonjskega knjižnega sejma, je družinsko branje.

Na dan otvoritve bo v Modri hiši Mladinske knjige od 10.00 naprej potekal Strokovni dan.

Prodajna razstava bo na ogled do 1. junija 2019.

O! Galeria

SLIKANIŠKI PROSTORI

Naslov: Calçada de Santo André 86, 1100-495 Lisboa, Portugalska
Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote med 12.00 in 14.00 ter med 15.00 in 20.00
Spletna stran: https://ogaleria.myshopify.com


IMG_4306

Foto: osebni arhiv

V Mourarii, enem izmed starejših predelov Lizbone, se nahaja majhna galerija posvečena ilustraciji in zinom. Lizbonsko O! Galerio so odprli leta 2015 in deluje kot sestrska podružnica prvotne, ki so jo leta 2009 odprli v Portu.

IMG_4308

Foto: osebni arhiv

Je prva galerija v Lizboni, ki se poveča izključno ilustraciji, predvsem portugalski. Deluje kot prodajni in razstavni prostor, v katerem je mogoče kupiti in občudovati dela mlajše generacije ilustratork in ilustratorjev. Z občasnimi razstavami podpirajo tudi tuje umetnike.

IMG_4309

Foto: osebni arhiv

O! Galeria je v štirih letih obratovanja postala pomemben del lizbonske umetniške scene, ki širi in predstavlja bogato produkcijo sodobne ilustracije. Te so razstavljene kot samostojni umetniški izdelki, nekatere izmed njih pa so bile objavljene v knjižnih izdajah, zinih ali (umetniških) časopisnih in drugih publikacijah.

IMG_4311

Foto: osebni arhiv

Nagrade bolonjskega knjižnega sejma 2019

NAGRADE

Nagrade bolonjskega knjižnega sejma bi lahko razdelili v nekaj glavnih sekcij.

Nagrado BolognaRagazziAward (BRAW) podeljujejo od leta 1966 in je razdeljena v različne kategorije (Fiction, Non Fiction, New Horizon, Opera Prima, letos prvič kategorija Toddler). Gre torej za nagrado, ki jo prejmejo najboljša ilustrirana leposlovna dela, neleposlovna dela, najbolj inovativne knjige, prvenci in letos prvič še najboljša dela za malčke preteklega leta. Poleg glavnega zmagovalca kategorije, žiranti razglasijo še tiste, ki so si prislužili posebne omembe.

Bolonjski knjižni sejem od leta 2012 podeljuje tudi BolognaRagazzi Digital Award za najbolj inovativne digitalne pristope k založništvu in izdajanju interaktivnih vsebin za otroke. Nagrado podeljujejo v sodelovanju z ameriškim Children’s Technology Review.

Bologna Prize for the Best Children’s Publishers of the Year (BOP), nagrado za najboljše založnike leta, podeljujejo od 2013. Nagrado podelijo izstopajočim založniškim hišam vseh šestih regij sveta (Afrika, Osrednja in Južna Amerika, Severna Amerika, Azija, Evropa, Oceanija).

Že nekaj let podeljujejo še International Award for Illustration Bologna Children’s Book Fair – Fundación SM (denarna nagrada in možnost izdaje knjige za najboljšega ilustratorja ali ilustratorko pod 35-im letom starosti, ki tisto leto s svojim delom sodeluje na sejmu), ARS IN FABULA Grant Award (nagrada za nadaljevanje izobraževanja na področju ilustracije), The Strega Prize Ragazze e Ragazzi (nagrada, ki jo podeljujejo najboljšim knjigam otroci in najstniki iz stotih različnih italijanskih šol), Carlo Poesio Award (letošnja noviteta nagrad bolonjskega knjižnega sejma, ki jo podelijo najboljši strokovni disertaciji iz področja mladinske književnosti).

Nagrajena dela bolonjskega knjižnega sejma 2019 so:

BRAW FICTION (LEPOSLOVJE)
Vojtech Masek in Chrudos Valousek: Panáček, pecka, švestka, poleno a zase panáček
Posebne omembe: Tom Haugomat: À travers, Icinori: Et puis, Kwon Jeong-saeng in Yoon Mi-sook: The Moon over the Apple Orchard

BRAW NON FICTION (NELEPOSLOVJE)
Isabel Minhós Martins in Bernardo P. Carvalho: Atlas das viagens and dos exploradores: As viagens de monges naturalistas e outros viajantes de todos os tempos e lugares
Posebne omembe: Johannes Amos Comenius in Paulo Kreutzberger: Orbis Sensualium Pictus: El mundo en imágenes, Bruno Gibert: Chaque seconde dans le monde, Marta Breen in Jenny Jordahl: Kvinner the kamp: 150 års kamp for frihet, likhet og søsterskap, Jessie Magana in Magali Attiogbé: Rue des Quatre-Vents

BRAW OPERA PRIMA (PRVENEC)
Jessica Love: Julian Is a Mermaid
Posebne omembe: Chae Seung-yeon: A Shadow, Sangma Francis in Lisk Feng: Everest

BRAW NEW HORIZONS (NOVI HORIZONTI)
David Hockney, Martin Gayford in Rose Blake: A History of Pictures for Children
Posebna omemba: Vicente Ferrer (ur.): Museo Media Vaca

BRAW TODDLER (MALČKI)
Bàrbara Castro Urío: A dormir, gatitos
Posebne omembe: Xavier Deneux: Mes animaux tout doux du jardin, Richard Van Camp in Julie Flett: We Sang You Home, Dominika Czerniak-Chojnacka: Kominiarz-Piekarz
Življenjsko delo: Attilio Cassinelli (I tre porcellini, Topo di campagna e topo di città, Riccioli d’Oro, I musicanti di Brema, Cappuccetto Rosso, Il principe Ranocchio, Il leone e il topo)

BRAW DIGITAL (DIGITALNO ZALOŽNIŠTVO)
The Gardens Between (The Voxel Agents in Soft Science), Wonderscope: A Brief History of Amazing Stunts (Beth Garrod in Preloaded), Montessori Preschool (Edoki Academy), Bayam (Bayard, Tobo Studio)
Posebne omembe: Affamato Come un Lupo (Silvia Borando, Anna Beozzi, Paulo Chiarinotti, Amedeo Perri in Silvia Borando), Spitkiss (Morten Brunbjerg, Anne Sigismund in Murray Somersville), Fiete World (Ahoiii Entertainment UG), Ghost-O-Matic (Japhet Asher), Lexi’s World (Josh On), MixerPiece (Giuseppe Ragazzini), Kidomi (Fingerprint Digital Inc.)

BOP BEST PUBLISHER OF THE YEAR (NAJBOLJŠI ZALOŽNIKI LETA)
Sub-Saharan Publishers (Afrika), Locus Publishing Company (Azija), Orfeu negro (Evropa), Comme des géants (Severna Amerika), Limonero (Srednja in Južna Amerika), Scribble Kids’ Books (Oceanija)

Obrazložitve nominiranih in nagrajenih del letošnjega bolonjskega knjižnega sejma si lahko preberete na njihovi spletni strani: http://www.bookfair.bolognafiere.it/en/bologna-childrens-book-fair-awards/5661.html

Bart Moeyaert, nagrajenec spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2019

NAGRADE

Na mednarodni dan knjig za otroke je Švedski svet za umetnost razglasil prejemnika spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2019. Razglasitev, ki so jo v živo predvajali tudi na bolonjskem knjižnem sejmu, je potekala v Vimmerbyju, rojstnem kraju Astrid Lindgren. Nagrado je prejel flamski avtor Bart Moeyaert.

Moeyaert se je rodil leta 1964 v Antwerpu. Njegov opus obsega več kot 50 del za otroke in mladino. Strokovna žirija ALME 2019 je v obrazložitvi izpostavila poetični in zgoščeni pisateljski slog, s katerim Moeyaert ujame človeške neizrečene želje in potlačena čustva. V slovenščino je preveden njegov mladinski roman Gole roke (Blote handen, 1995).

Med nominirance ALME 2019 sta se uvrstila tudi slovenska pisateljica Anja Štefan in pisatelj Slavko Pregl.

Mednarodni dan knjig za otroke 2019

NOVICE

Danes obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. IBBY – Mednarodna zveza za mladinsko književnost je kot vsako leto ob tej priložnosti izdala poslanico in plakat. Letošnji sponzor poslanice je Litovska sekcija IBBY. Poslanico in plakat je ustvaril litovski pisatelj in ilustrator Kęstutis Kasparavičius. Nekaj njegovih odličnih knjig za otroke je prevedenih tudi v slovenščino (Mala zimaTrapaste zgodbe, Izginula slika, Dežela lenuhov, Kratke zgodbe, Povodna zgodba). Kęstutis Kasparavičius je v poslanici izpostavil dejstvo, da imajo knjige to zmožnost, da nas ustavijo in nam pomagajo, da ne hitimo: »Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu.«

V sklopu dogajanj okrog mednarodnega dneva knjig za otroke je Slovenska sekcija IBBY, v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije, Društvom Bralna značka Slovenije, Pionirsko – CMKK, DSP – sekcijo za mladinsko književnost, revijo Otrok in knjiga in drugimi, pripravila Bralnospodbujevalno akcijo, ki bo potekala vse od 21. marca – svetovnega dneva poezije naprej. Kot je v priporočilih akcije zapisala Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY, je branje »ponotranjanje, še prav posebno »oazo mirovanja in topline« pa ustvarjajo glasno branje drugemu oz. drugim, družinsko branje in različne oblike medgeneracijskega branja«.

Plakat in poslanico, ki jo je v slovenščino prevedel Klemen Pisk, si lahko ogledate in preberete na spletni strani Slovenske sekcije IBBY: http://www.ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-april/329-knjige-nam-pomagajo-da-ne-hitimo

13. Slovenski bienale ilustracije

NAGRADE,NOVICE

Danes so v Galeriji Cankarjevega doma odprli 13. Slovenski bienale ilustracije. Kot so izpostavili organizatorji, je razpon pomena in vloge ilustracije zelo obsežen: »Ilustracija leposlovnih tekstov prevaja zgodbo in emocionalni naboj te zgodbe v sliko. Pri tem gre vedno za osebno interpretacijo ilustratorja in kvaliteta ilustracije je prav v subjektivni interpretaciji, ki je vidna skozi bogastvo imaginacije avtorja in njegovim načinom upodabljanja. Znanstvena ali poljudnoznanstvena ilustracija pa lahko dosledno odslika in selekcionirano predstavi podobe, razgradi ali sestavi objekte in organizme, lahko prikaže pogled, ki fotografiji in očesu ni dosegljiv, ali pa podobam dodaja podatke, ki jih obravnava besedilo in če je tiskana v reliefni tehniki in ustrezno prirejena, jo lahko zaznajo tudi slepi in slabovidni.«*

Pri pripravi bienala, ki se odvija že od leta 1993, je sodelovala ilustratorska sekcija ZDSLU – Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Na otvoritvi bienala so Milanu Erču podelili nagrado Hinka Smrekarja, plaketi Hinka Smrekarja sta prejela Hana Stupica in David Krančan, priznanje Hinka Smrekarja Jure Engelsberger in Bojana Dimitrovski, nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo pa je prejel ilustrator in grafični oblikovalec Kostja Gatnik. Žirijo so sestavljali: Sarival Sosič (predsednik žirije), Monika Ivančič Fajfar, Radovan Jenko, Peter Škerl, Nina Pirnat Spahić in Tina Kralj.

Letos so na bienale uvrstili kar 72 slovenskih umetnikov: Ana Baraga, Marta Bartolj, Kristina Bastelj, Julijana Božič, Suzi Bricelj, Anamarija Bukovec, Hana Černivec, Zvonko Čoh, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Milan Erič, Bibi Erjavec, Ančka Gošnik Godec, Miha Hančič, Aleksander Jankovič Potočnik, Adriano Janežič, Hana Jesih, Maja Kastelic, Mateja Kavčič, Semira Kentrić, Manica Klenovšek Musil, Matej Kocjan – Koco, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Špela Košir, Jernej Kovač Myint, Maša Kozjek, David Krančan, Polona Kunaver Ličen, Vladimir Leben, David Ličen, Polona Lovšin, Maja Lubi, Mirko Malle, Matija Medved, Zarja Menart, Teja Milavec, Ivan Mitrevski, Eva Mlinar, Dušan Muc, Marija Nabernik, Irena Ocepek, Silvan Omerzu, Andreja Peklar, Maja Poljanc, Lila Prap, Arjan Pregl, Marija Prelog, Tereza Prepadnik, Petra Preželj, Maša P. Žmitek, Ana Razpotnik Donati, Anja Rupar, Liana Saje Wang, Luka Seme, Daša Simčič, Iztok Sitar, Alenka Sottler, Alenka Spacal, Hana Stupica, Matej Stupica, Igor Šinkovec, Gregor Štrukelj, Maja Šubic, Tibor Tekavec, Gorazd Vahen, Žarko Vrezec, Huiqin Wang, Meta Wraber, Sanja Zamuda, Ana Zavadlav

V sklopu bienala je v dvorani Duše Počkaj mogoče videti tudi digitalni pregled del avtorjev Allstars; izbranih avtorjev Bienala slovenske neodvisne ilustracije: Ajdin Bašić, Ana Baraga, Anka Kočevar, Aphra Tesla, Biba Košmerl, Blaž Porenta, Branislav Milošević, Bratislav Milenković, David Krančan, Davor Gromilović, Dušan Moldovan, Edvin Dobrilović, Elena Fajt, Ema Ema Ema, Eva Lucija Kozak, Eva Mlinar, Gašper Kunšič, Goran Zmajić-Ugruv Smek, Hannes Groeblacher, Irena Ocepek, Irena Orel, Ivana Bajec, Jan Pogorelec, Janez Vreček, Jure Engelsberger, Kaja Kisilak, Katarina Vladimirov – Young, Kitsch Nitsch, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Luka Mancini, Luka Seme, Luka Umek, Martina Lajtner, Matej De Cecco, Matej Jarc, Matej Lavrenčič, Matija Medved, Meta Šolar, Miha Vrhunc, Milanka Fabjančič, Milica Golubović, Mina Arko, Mina Fina, Miroslav Erjavec, Mladen Stropnik in Nataša Skušek, Nana Homovec, NATAN, Nataša Seršen Popovič, Neja Tomšič, Nejaaka, Nejc Franetič – Deso, Nejc Korenič, Nenad Cizl, Nevena Aleksovski, Nika Rupnik, Nina Mršnik, Nina Urh, Nina Vrhovec, Patricija Čičmir, Renata Sifrar, Rok Kleva Ivančič, Rok Marinšek , Roman Ražman, Rone84, Sara Jassim, Saša Štucin, Simon Jugovic Fink, Simon Kocjančič, Špela Škulj, Sretan Bor, Stella Ivšek, Stipan Tadić, Suzi Bricelj, Tanja Semion, Tatiana Kocmur, Teja Ideja, Tibor Kranjc, Urh Sobočan, Urška Štrukelj, Zoran Pungerčar, Zvonko Čoh, Žiga Aljaž, Živa Moškorič

Bienale slovenske ilustracije bo potekal do 19. maja 2019.

Več o programu, vodstvih, vstopnicah in delavnicah na uradni spletni strani bienala: *https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/13-slovenski-bienale-ilustracije

Saša Pavček in Ejti Štih: Rumi in kapitan

SLIKANICE V SLOVENŠČINI,ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Miš
Leto izdaje: 2018

IMG_3049

Igralka, dramatičarka, pesnica in dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček se s pisanjem spogleduje že vrsto let. Razlagalna pravljica o nastanku Cerkniškega jezera Zakaj je polje jezero? (2014), ki jo je ilustriral Damijan Stepančič, je bilo njeno prvo delo namenjeno mladim bralcem. V njej se avtorica naslanja na ljudska izročila in skozi zgodbo o deklici, ki s svojimi pripovedovalskimi močmi in solzami polni in prazni površje Cerkniškega jezera, subtilno nakaže temo človeške povezave z naravo. Motiv vode in uporaba lika, ki ga odlikuje empatija, potencirana senzibilnost, požrtvovalnost ter absolutna in nesebična dovzetnost do krivic ter izkrivljenosti sveta, se pojavi tudi v njeni ilustrirani pesnitvi za otroke in odrasle Rumi in kapitan.

Rumi je psička, ki poleg lenuhaste mačke Abe, sestavlja posadko ladje Labod kapitana Adrijana; upokojenega, grobega ekonomista z očitno ljubeznijo do ruma. Med tričlansko posadko vlada neobičajna hierarhija. Čeprav Adrijan s strogostjo daje (večinoma nesmiselne) ukaze, je Rumi tista, ki je pravzaprav srce, pogum, razum, gonilna sila in osrednji moralno-etični kompas celotne odprave. Je, tako kot perzijski pesnik Rumi, po katerem je bila verjetno poimenovana, glasnik človečnosti – še posebej zgovorno je, da so v Pavčkovi pesnitvi živali za razliko od človeških likov večinoma pogumnejše in so nosilke miru, usmiljenja in požrtvovalnosti. Še posebej Rumi je tista, ki premore globoko nežnost in ki ji uspe z besedami razorožiti in preseči vse grobosti sveta. Ona pogumno krmari ladjo skozi vihar, ko mucka in kapitan mirno spita, ona jih varno pripelje do kopnega, ona je tista, ki reši otroška brodolomca, spreobrne nasilno naravo piratov in jih z lastnimi tacami nazadnje vodi nazaj domov.

fullsizeoutput_1147

Namen in končni cilj njihove poti ni točno znan. Zdi pa se, da so vsi v iskanju metaforične celine. V iskanju nekakšnega »južnega otoka«, prostora, ki bi ga lahko razumeli v povezavi s pesmijo Kajetana Koviča. »Kje je kakšen človek, kje plitvina, / je na svetu vsem sploh še kje celina?«, se sprašuje Rumi, ko kljubuje viharnim sunkom. Kopno, ki ga najdejo, je edino kopno, ki je v tem času možno. To kopno je poseljeno z brodolomci; s tistimi, ki jim je bilo primarno kopno (domovina) vzeto, z nevarnostjo; s tistimi, ki hočejo kopno pleniti in z onesnaženjem; tistim, kar kopno uničuje. Pavčkova tako v zgodbi, napisani v verzih, pogumno upesni nekatere tabu teme, manj značilne za mladinsko književnost. Epsko-lirska struktura pesnitve in njena dolžina sicer zahteva nekoliko bolj izkušenega in pozornega bralca. Je pa pisateljica zahtevnost oblike in zakonitosti večzložnega trohejskega ritma uspela odlično ublažiti s sodobnim in sočnim jezikom, ki je ne trenutke grob in direkten, kar sovpada z dejstvom, da so nekateri deli pesnitve temačni in strašljivi. Pot, ki jo opravi posadka, ni idealizirana in predstavljena skozi romantično perspektivo raziskovanja in odkrivanja lepot morja ter neznanega sveta, ne na besedni in ne na likovni ravni. Je pot, ki nima točno začrtanih koordinat, je plovba brez smeri po nemirnem in viharnem morju, kar dobro podčrta zakonitosti nestabilnega, osirotelega in umazanega sveta, ki ga Pavčkova opiše. Kljub vsemu uspe avtorici tudi znotraj najtežjih situacij in znotraj likov, ki na videz delujejo brezsrčno, najti človečnost in vsem na koncu ponudi možnost varnega usidranja. To ji uspe z uporabo kontrastov, ki občasno vodijo v humor in ublažijo težo celotne zgodbe.

Če je Pavčkova drzna pri izbiri jezika, strukture in tem, bi lahko enako trdili za vizualno podobo pesnitve. Slikarka Ejti Štih je odisejado opremila z močnimi, razkošnimi barvami, s prevladujočo modro in rdečo, značilnimi za njen slikarski izraz. Družbeni angažma besedila se odraža tudi v ilustracijah, ki so, podobno kot pesnitev, neposredne. Podobe so večinoma polne napetosti, igrajo se z zornimi koti, kontrasti in likovno perspektivo, smiselno dopolnjujejo dogajanje, občasno jezikovno plat celo presežejo, ampak vedno po pravilu sobivanja. Ilustracije se znajo umakniti besedilu, ko je to potrebno in obratno, ga preseči in dopolniti. Pesnitev tako deluje kot premišljena in zaokrožena celota.