VI. decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji (na spletu)

NOVICE

Šesti decembrski sejem ilustracije v organizaciji Vodnikove domačije se bo letos odvil med 3. in 29. decembrom 2020 v spletni obliki. V tokratni ediciji sejma se bo predstavilo 35 slovenskih ilustratorjev in ilustratork: Marta Bartolj, Nenad Cizl, Zvonko Čoh, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Zala Kalan, Maja Kastelic, Samira Kentrić, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Dejan Kralj, Manca Krošelj, Polona Lovšin, Marjan Manček, Ana Maraž, Matija Medved, Teja Milavec, Eva Mlinar, Jernej Myint, Mojca Novak, Silvan Omerzu, Maja Poljanc, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Tereza Prepadnik, Sabina Šinko, Peter Škerl, Helena Tahir, Tinka Volarič, Huiqin Wang, Meta Wraber in Ana Zavadlav.

Več o sejmu in spremljevalnem dogajanju na fb strani Vodnikove domačije: https://www.facebook.com/events/814427209334728.

Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2020

NAGRADE

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije je nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2020 podelila Petru Svetini in ilustratorju Igorju Šinkovcu za slikanico Timbuktu, Timbuktu (Miš, 2019). Žirija v sestavi Darke Tancer Kajnih (predsednica), Maje Logar, Cirila Horjaka in Zdravka Kafola je za nagrajeno delo zapisala: “V slikanici Timbuktu, Timbuktu je več kot 40 zelo kratkih pripovednih besedil, ki bi jih lahko označili tudi kot pesmi v prozi, saj je avtor posebno pozornost namenil njihovi pomenski zgoščenosti, ritmu in zvenu besed. Ob slogovno izpiljenem minimalizmu pozoren bralec začuti, da so besedila večpomenska in naslovniško odprta. Literarne podobe so bogate in svetinovsko inovativne, motivi zelo različni. /…/ Mojstrstvo Igorja Šinkovca se kaže v tem, da je ilustracije izredno dobro uskladil zbesedilom. Oblike in barve nikjer ne prevladajo, vedno domiselno sodelujejo s kratkimi zgodbami. Za Timuktu Timbuktu je avtor ustvaril 40 malih likovnih biserov. Ti se nanizajo v skladen likovni izdelek. Risarju je vsekakor uspelo: duhovite ilustracije so podale roko besedilom v plesu vizualne poezije. Fascinantno.”

S posebnim priznanjem za inovativno likovno interpretacijo je žirija nagradila še slikanico Baraga: črna suknja med Indijanci (Družina, 2020) Damijana Stepančiča ter slikanico Ahil in Patrokles Braneta Mozetiča z ilustracijami Ane Lucije Šarić (Škuc, 2020).

Po pregledanih 27-ih slikanicah je žirija med nominirance uvrstila še: O fantu, ki je lepo pozdravljal (Mladinska knjiga, 2020) Slavka Pregla in Marjana Mančka, Mala Alma na veliki poti (Mladinska knjiga) Milana Dekleve in Huiqin Wang, Imam zelene čeveljčke (Mladinska knjiga, 2020) Anje Štefan in Jelke Reichman ter Strašni Karlo (Morfem, 2020) Helene Kraljič in Tine Dobrajc.

Otroški knjižni festival 2020 v Vodnikovi domačiji

NOVICE

13. junija 2020 se bo na vrtu Vodnikove domačije odvil šesti Otroški knjižni festival, ki bo potekal od 10.00 zjutraj do 19.00 zvečer. Tako kot vsako leto, se bodo na festivalu tudi tokrat predstavili otroški knjižni založniki, pisatelji, ilustratorji in drugi ustvarjalci na področju otroških kulturno-umetnostnih vsebin.

Program:

10.00–19.00: Otroški knjižni sejem
10.00–19.00: Pika Nogavička po svetu (razstava)
10.00: Varuška za medvedke
10.30: Delavnica izdelovanja živali iz papirja
10.30: Vodstvo po razstavi Pika Nogavička po svetu  
11.00: Meh Pižaminih pravljic
12.00: Ugankarska tekma
15.30: Ljubo doma
17.00: Pisateljica na obisku: Majda Koren
18.00: Koncert za vso družino: Dovč in Gombač

Podrobnosti na fb objavi dogodka: https://www.facebook.com/events/vodnikova-domačija/otroški-knjižni-festival-2020/1764716763651997/

Jana Bauer, prejemica nagrade desetnica 2020

NAGRADE

Društvo slovenskih pisateljev je razglasilo nagrajenko nagrade desetnica 2020. Stanovsko nagrado je letos prejela Jana Bauer z delom Ding Dong zgodbe. Knjigo je ilustrirala Bojana Dimitrovski.

V utemeljitvi* je žirija zapisala, da Ding Dong zgodbe sodijo v “kratko fantastično prozo, pri čemer prestop iz realnega sveta v fantastični svet vedno naznani hišni zvonec. Naslovnica knjige deluje kot dvoje vrat, skozi katera lahko enakovredno, z obeh strani, vstopamo v dogodivščine, ki se dogajajo deklici (skriti za modrimi vrati) in z druge strani dečku (ki kuka izza rdečih vrat). V dekličini zgodbi najdemo posvetilo Miji, v dečkovi zgodbi je posvetilo namenjeno Martinu. Šest zgodb na eni in drugi strani (Vitez, Nindže, Gusarji, Čarovnica, Povodni možek, Vesoljček) ponuja podoben zaplet z istimi literarnimi liki, le da ju deklica in deček zapleteta in razpleteta vsak na svoj način. Avtorica ju predstavi domiselno, in sicer skozi dva pripovedovalca, dekličino zgodbo pripoveduje oče, dečkovo pa mama; zgodbi sta pripovedovani drugoosebno, kot neke vrste nagovor človeškima junakoma. To je gotovo simpatična posebnost s spoznavno vrednostjo, zaradi katere imajo mladi bralci priložnost, da se globlje poistovetijo s sodobnimi pustolovščinami, kot jih nudi zabavno predstavljen otroški domišljijski svet. /…/ Medbesedilni elementi iz literarnega kanona po vsebinskih značilnostih (iz ljudskih in klasičnih pravljic, npr. kako princeska izbere pravega snubca), po strukturnih elementih (npr. kaj vse morata narediti povodni možek in deček, da bi uspešno opravila nalogo, pri čemer gre za verižno zgradbo), ali po prepoznavnih literarnih likih (zakaj se čarovnica pritožuje nad Metko; kje so črni plesni čevlji povodnega moža, posebno vprašanje seveda je, kje je Urška), so mojstrsko prepleteni v nove zgodbe. /…/”

Nagrado so 4. junija podelili v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

*https://drustvo-dsp.si/znana-je-prejemnica-nagrade-desetnica-2020/

It’s a Book

SLIKANIŠKI PROSTORI

Naslov: Rua do Forno do Tijolo 30, 1170-137 Lisboa, Portugalska // Odpiralni čas: od torka do petka med 13:00 in 20:00 ter v soboto med 11:00 in 17:00 // Spletna stran: https://www.itsabook.pt/


It’s a Book je specializirana knjigarna v predelu Anjos v Lizboni, ki se, vse od otvoritve leta 2016, posveča prodaji in promociji knjig za otroke.

Foto: osebni arhiv

V knjigarni lahko najdemo bogato ponudo kakovostnih knjig za otroke najboljših portugalskih in mednarodnih neodvisnih založb. Knjigarna je tudi pomembno stičišče ilustratorjev in knjižnih ustvarjalcev, saj se tam velikokrat odvijajo tudi literarni večeri in delavnice. Prostori knjigarne so hkrati tudi prodajni razstavni prostor, namenjen ilustracijam izstopajočih sodobnih knjižnih ilustratorjev.

Foto: osebni arhiv

Kot trdita ustanovitelja knjigarne, António Alves in Joana Silva, je It’s a Book nastala z željo po vzpostavitvi prostora, v katerem so knjige za otroke izpostavljene in predstavljene celostno, z ozirom na vse ravni, ki sestavljajo dobro knjigo za otroke: koncept, ilustracija, besedilo, oblikovanje in uporabljeni materiali.

Foto: osebni arhiv

Nominacije za nagrado desetnica 2020

NAGRADE

Društvo slovenskih pisateljev od leta 2004 podeljuje nagrado desetnica, nagrado za najboljše otroško in mladinsko delo v poeziji ali prozi. Gre za stanovsko nagrado, ki jo podelujejo članom društva.

Letošnja žirija, ki ji predseduje Neli Filipić, je v sodelovanju z ostalimi žirijskimi člani (Marko Kravos, Maša Ogrizek, Slavko Pregl, Ivo Stropnik) razglasila deseterico nominiranih del. Za desetnico 2020 se potegujejo: Ding dong zgodbe Jane Bauer (KUD Sodobnost, 2018), Božiček v ušesu Cvetke Bevc (Založba Pivec, 2018), Tri vrane s platane: o živalih, otrocih in drevesih Jureta Jakoba (Mladinska knjiga, 2018), Obisk Gaje Kos (Mladinska knjiga, 2019), Petelinček in osliček ali Petelinček se zaljubi Vesne Radovanovič (Ajda, IBO Gomboc, 2017), Babi nima več telefona ali Golazni iz omare Andreja E. Skubica (Mladinska knjiga, 2018), Bo res vse v redu? ali Tri čarovnije na noč Cvetke Sokolov (Miš, 2019), Kraljična onkraj ogledala: pravljičnih devet in ena za nasmeh Bine Štampe Žmavc (Založba Pivec, 2019), Škratovske oči Anje Štefan (Mladinska knjiga, 2018) in Brez imena Janija Virka (Mladinska knjiga, 2018).

Nagrajenko ali nagrajenca bo Društvo slovenskih pisateljev razglasilo 4. junija 2020.

Nagrade bolonjskega knjižnega sejma 2020

NAGRADE
unnamed-2

Bolonjski knjižni sejem je letos, podobno kot veliko literarnih festivalov in dogodkov, potekal v spletni obliki. 57. edicija najpomembnejšega sejma, posvečenega mladinski literaturi in umetnosti za otroke, je obsegala več kot 40 dogodkov in povezala okrog 500 založnikov. Predavanja, okrogle mize, predstavitve in podelitve so med 4. in 7. majem 2020 potekale virtualno. Bolonjski knjižni sejem je letos dodal tudi nekaj novih vsebin, ki bodo ostale sestavni del programa tudi v prihajajočih edicijah: BCBF TV, Fairtales blog in BCBF Galleries. Tako kot vsako leto, so tudi letos podelili nagrade izstopajočim ustvarjalcem.

Nagrajena dela bolonjskega knjižnega sejma 2020 so:

BRAW FICTION (LEPOSLOVJE)
Sepideh Sarihi in Julie Völk: Meine liebsten Dinge müssen mit
Posebne omembe: Bérengère Cournut in Donatien Mary: Le Roi de la Lune, Adrien Parlange in Albin Michel Jeunesse: Le grand serpent, Jon Agee: The Wall in the Middle of the Book

BRAW NON-FICTION (NELEPOSLOVJE)
Irène Cohen-Janca in Claudia Palmarucci: Marie Curie. Nel paese della scienza
Posebne omembe: Joyce Hesselberth: Mapping Sam, Ana Pêgo in Isabel Minhós Martins in Bernardo P. Carvalho: Plasticus maritimus. Uma espécie invasora, Ashley Bryan: Infinite Hope: A Black Artist’s Journey from World War II to Peace, David Roberts: Suffragette

BRAW OPERA PRIMA (PRVENEC)
Puck Koper: Where is Your Sister?
Posebne omembe: Ahn Jaesun: An old tailor shop at Intersection, Gonçalo Viana: Troca-tintas, Marie Mirgaine: Kiki en promenade, Michał Skibiński in Ala Bankroft: Widziałem pięknego dzięcioła (I Saw a Beautiful Woodpecker)

BRAW NEW HORIZONS (NOVI HORIZONTI)
Iwona Chmielewska: Lullaby for Grandmother

BRAW COMICS – EARLY READER (STRIPI – ZGODNJI BRALEC)
Ricardo Liniers: Written And Drawn By Henrietta
Posebne omembe: Philip Waechter: Toni. Und alles nur wegen Renato Flash, Emmanuel Guibert: Ariol. Touche pas à mon veau, Kalina Muhova: Diana sottosopra

BRAW COMICS – MIDDLE GRADE (STRIPI – DRUGA TRIADA)
Pascal Jousselin: Imbattable. Justice et légumes frais
Posebne omembe: Max de Radiguès: Simon et Louise, Camille Jourdy: Les Vermeilles, Marguerite Abouet in Mathieu Sapin: Akissi Aller-Retour

BRAW DIGITAL (DIGITALNO ZALOŽNIŠTVO)
The Wanderer: Frankenstein’s Creature (Arte/La Belle Games)
Posebne omembe: Paperbark (Paper House), Puku: Learn New Words (Merriam Webster), Pango Musical March (Studio Pango)

BOP – Bologna Prize Best Children’s Publishers of the year (NAJBOLJŠI ZALOŽNIKI LETA)
African Bureau Stories (Afrika), Jieli Publishing House (Azija), Camelozampa (Evropa), Les 400 coups (Severna Amerika), Alboroto Ediciones (Srednja in Južna Amerika), Windy Hollow Books (Oceanija)

Obrazložitve nagrad so dostopne na spletni strani sejma: http://www.bookfair.bolognafiere.it/en/highlights/awards/bolognaragazzi-award/bolognaragazzi-award-2020-winners/10057.html

Dita Zipfel in Mateo Dineen: Pošastko

SLIKANICE V SLOVENŠČINI,ZAPISI O SLIKANICAH

Izvirni naslov: Monsta
Založba: KUD Sodobnost International
Zbirka: Gugalnica
Leto izdaje: 2019
Prevod: Alexandra Natalie Zaleznik

»Živjo otrok. Pošastko moje ime. Stanujem pod tvojo posteljo. Ne več dolgo. Ko boš to brau bral, me ne bo več.« Tako začne svojo pripoved, napisano v obliki poslovilnega pisma, neobičajni glavni junak slikanice Pošastko. Pošastko, katerega služba je ponoči strašiti otroke, se v pismu retrospektivno vrača nazaj v preteklost in otroku, ki si ga je izbral za žrtev, predstavi razloge za svoj odhod. 

Hari, kot se je Pošastko imenoval v mladosti, prihaja iz imenitne družine pošasti. Njegov oče je namreč kar nekaj let zapored osvojil nagrado za najboljše strašenje na svetu; bil je tako grozen, da se je zaradi njega celo jeti zatekel v gore. Ko je Hari dovolj star, da sam nadaljuje družinsko tradicijo strašenja, si izbere otroka in se naseli pod njegovo posteljo. Že na samem začetku svoje kariere pa Pošastko naleti na velik zatik – deček se na njegova nočna strašenja sploh ne odziva in mirno spi naprej. Vsako noč Pošastko neutrudno rogovili, renči, treska, poka s kostmi, napenja mišice, izboljšuje svoje tehnike strašenja, vendar so vsi njegovi poskusi zaman. Utrujen, naveličan in nekoliko ponižan se sprijazni z dejstvom, da v dečku ni niti trohice strahu, zato se odloči, da si bo poiskal novo službo. Poslovilno pismo, ki ga napiše ob odhodu, je hkrati tudi pismo odpovedi. S culo na rami se odpravi v svet in dečku pri tem nameni še nekaj zaključnih nasvetov: »Svetujem ti, da vzgojiš nekaj srha. Kakšen je vendar človek brez strahu!« O tem, kje je izvor strahu in kaj nas na drugi strani naredi pogumne, se na izjemno izviren način ukvarja ilustratorsko-pisateljski tandem, v še eni izstopajoči slikanici, ki je izšla pri KUD Sodobnost International – založbi, ki v zadnjih letih zagotovo prednjači pri izdajanju kakovostne izvirne in prevodne mladinske literature. 

Pisateljica Dita Zipfel in ilustrator Mateo Dineen v slikanici Pošastko (v slovenščini jo lahko beremo v odličnem prevodu Alexandre Natalie Zaleznik) obračunata z (otroškim) strahom pred temo, nočjo, temačnimi zvoki, sencami in pošastmi, ki živijo pod našimi posteljami; širše gledano pa pravzaprav obračunata s strahovi nasploh in z njihovimi vplivi na nas. Avtorja pri tem ne zanikata (otroškega) verovanja v obstoj in občutja tovrstnih negativnih občutij. Njun pristop je veliko bolj izviren – strah personalizirata, mu dasta osebnost, ga osmešita in mu tako zmanjšata moč. S tem, ko obrneta perspektivo in vir strahu prikažeta kot nekaj ranljivega, obrneta tudi stopnje moči med glavnima junakoma; tisti, ki v slikanicah o strahu običajno doživljajo negativna občutja (otroci), so v tem primeru močnejši in pogumnejši. Bralec zaradi tega, ker je Pošastko tako nemočen, začne z njim celo sočustvovati in tako vzpostavi empatičen odnos do nečesa, kar v nas navadno vzbuja nelagodje, hkrati pa mu s tem avtorja odvzameta ves negativni naboj. V slikanici je namreč Pošastko – poosebitev strahu, tisti, ki ima težavo. Strah se boji, da ni dovolj strašen. Iz tega občutja raste njegova frustracija, ki je glavna gonilna sila dogajanja in tisto, kar ga motivira za aktiven pristop k težavi. Pošastkov ranjeni ponos, neuspeli poskusi strašenja in njegova nekoliko popačena zaznava samega sebe v slikanico vnesejo kar nekaj prikupnih humornih elementov.  

Humor, ki sta ga avtorja umestno izbrala za osrednje subverzivno sredstvo, se v slikanici kaže na likovni in literarni plati ter v odlični interakciji med besedo in podobo. Humor poleg tega raste tudi iz kompozicijskih postavitev, iz stopenj aktivnosti in iz razlik v velikosti med obema junakoma. »Če bi me kdaj videl – sem strahotno velik in noro nevaren! Tvoje hlače bi bile polne do vrha!« V resnici pa karikirana pošast, ki je poosebitev strahu, s svojimi velikimi očmi, razmršenimi lasmi in štrlečimi zobmi deluje prej ljubek kot strašljiv, hkrati je tudi neprimerno manjši od dečka. Strah je tako vizualno in tudi na ravni dejavnosti, ki jih izvaja, nezmožen opraviti svoje temeljne naloge, nezmožen je udejanjiti tisto, kar je v njegovem bistvu; je pošast, ki ni strašna, je ne-strašna pošast, čeprav se sam s tem zelo težko sprijazni. Ker mu avtorja vzameta osnovno identiteto, se zmeden Pošastko znajde v eksistencialni stiski in se tako, pravzaprav precej pogumno, odpravi na pot iskanja nove službe, novega prostora in celo morebitne nove identitete. Pri vsem tem notranjem boju pa njegova žrtev neobremenjeno spi. 

Pošastko poleg subverzivnosti vsebuje še nekaj drugih elementov postmoderne slikanice. Zgodba je napisana v netipičnem časovnem sosledju; v dogajanje vstopimo na samem koncu. Zanimiva je tudi možnost nelinearnega branja, saj je besedilo slikanice v resnici pismo, ki je bogato s Pošastkovimi komentarji, majhnimi zastranitvami in simpatičnimi slovničnimi napakami. Pošastko namreč ni preveč vešč v pisanju in upoštevanju slovničnih pravil, kar še dodatno poskrbi za dobrodošlo lahkotnost, s katero avtorja predstavita (ne tako) strašnega Harija. Njegovo pismo je v neločljivi povezavi z ilustracijami; hkrati je tudi samo besedilo pisma vizualni element, vključno z izbiro tipografije. Ta posnema pisavo nekoga, ki je razburjen in utrujen, ampak hkrati tudi precej naiven. Slikanico tako odlikuje tudi močna interakcija med besedilom in ilustracijami, kar je prav tako ena izmed lastnosti postmoderne slikanice in kar nedvomno doda h kvaliteti slikanice. Pozitivna plat kakovostnih slikanic, ki vsebujejo postmoderne elemente je tudi, da so velikokrat naslovniško odprte in s tem primerne za širok spekter bralcev. To je uspelo tudi Diti Zipfel in Mateu Dineenu v pogumni slikanici s čudovitim sporočilom – tiste, ki so pogumni, strah slej kot prej zapusti. 

Mednarodni dan knjig za otroke 2020

NOVICE

2. aprila obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Ob tej priložnosti IBBY – Mednarodna zveza za mladinsko književnost vsako leto pripravi poslanico in plakat. Letošnji praznik knjig za otroke je še posebej pomemben, saj je poslanico in plakat pripravila Slovenska sekcija IBBY v sodelovanju s pisateljem Petrom Svetino in Damijanom Stepančičem, letošnjima nominirancema za Andersenovo nagrado.

Letošnji plakat mednarodnega dneva knjig za otroke je ustvaril slovenski ilustrator Damijan Stepančič.

Peter Svetina je v poslanici z naslovom Lakota po besedah zapisal: “/…/ Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo. Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili. Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili. To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe. /…/”

Slovenska sekcija IBBY je v sklopu mednarodnega dneva knjig za otroke v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS, MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Bralnim društvo Slovenije, Društvom slovenskih pisateljev – sekcija za mladinsko knjiiževnost, revijo Otrok in knjiga ter drugimi pripravila še bralnospodbujevalno akcijo, ki bo potekala do konca leta. Na svojih spletnih straneh in socialnih omrežjih pa bodo v počastitev tega dne objavili tudi prispevke slovenskih in tujih ustvarjalcev ter teoretikov.

Plakat in poslanica sta dostopna na spletni strani Slovenske sekcije IBBY: https://www.ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-april/361-lakota-po-besedah

Baek Heena, prejemnica spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2020

NAGRADE

Najnovejša lavreatka spominske nagrade Astrid Lindgren, ki jo avtorjem, ilustratorjem, pripovedovalcem ter promotorjem branja na področju mladinske književnosti vsako leto podeli Švedski svet za umetnost, je južnokorejska pisateljica in ilustratorka Baek Heena.

Baek Heena se je rodila leta 1971 v Seulu. Nekaj časa je delala na področju oglaševanja in ustvarjala multimedijske vsebine za otroke, po rojstvo hčerke pa se je usmerila v ustvarjanje slikanic. Njene avtorske slikanice, po mnenju žirije, odpirajo vrata v svet čarovnije in čudenja. S svojimi izvirnimi tehnikami in umetniškimi rešitvami Baek Heena inovativno pristopa do slikaniškega formata. Njena dela so velikokrat zgodbe o osamljenosti in solidarnosti. Do danes je izdala 13 slikanic. Prva, Oblakov kruhek, je izšla leta 2004.

Letos je bilo za nagrado nominiranih 240 ustvarjalcev iz 67 različnih držav, med njimi sta bila tudi Anja Štefan in Slavko Pregl.