Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2021

NAGRADE

V okviru 37. slovenskega knjižnega sejma, ki bo letos potekal virtualno, so podelili nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Žirija (akademski slikar in stripar Ciril Horjak, vodja službe za mlade bralce v Mariborski knjižnici Maja Logar in urednica revije Otrok in knjiga Darka Tancer-Kajnih) je med 23-imi prispelimi slikanicami nagradila slikanico Osamosvojitev Nataše Strlič in Damijana Stepančiča (založba Miš, 2020). Kot so zapisali v utemeljitvi, je Osamosvojitev “ki naj bi bila prvenstveno namenjena mlajšim bralcem, nedvomno zelo zanimiva tudi za odrasle, saj prinaša kronološki pregled prelomnih dogodkov, ki naj bi jih poznal Slovenec, pa tudi obilico zanimivih podatkov iz takratnega kulturnega, znanstvenega, športnega, gospodarskega in socialnega življenja. Knjiga je zelo primerna za skupno, medgeneracijsko branje v domačem okolju in za različne medpredmetne povezave v šoli, saj napotuje k nadaljnjemu pripovedovanju in raziskovanju. /…/ Osamosvojitev je tudi odlična vizualna enciklopedija enega od najpomembnejših korakov v slovenski zgodovini. Je neke vrste časovni stroj. Vsem, ki so odcepitev spremljali iz prve roke, bo obudila, tistim, ki so jo zamudili, pa prvič predstavila niz podob in dejstev o poti Slovenije v državnost.”*

Poleg nagrade za izvirno slovensko slikanico so podelili še priznanje nove poti za drugačnost, ki jo prejme Debela pekovka Petra Svetine in Petra Škerla (KUD Sodobnost International, 2020) in posebno priznanje nove poti za inovativnost, ki jo prejme Fant iz papirja Nejca Gazvode in Hane Jesih (HiBird Books, 2021).

Za nagrado so bila nominirana še naslednja dela: Drevo in ptica Andreje Borin in Petra Škerla (Mladinska knjiga, 2021), Negotove pesmi Barbare Gregorič in Damijana Stepančiča (Mladinska knjiga, 2020), Ozimnica Nine Mav Hrovat in Marte Bartolj (založba Zala, 2021) ter Zajčkova hišica Anje Štefan in Hane Stupica (Mladinska knjiga, 2021).

*https://www.knjiznisejem.si/images/Nagrade/NKB_2021-razglasitev.pdf

14. Slovenski bienale ilustracije

NAGRADE, NOVICE

V Cankarjevem domu se je začel že 14. Slovenski bienale ilustracije, ki v sodelovanju z ZDSLU poteka vse od leta 1993. Letošnjo žirijo, ki je pripravljala izbor razstavljenih del in odločala o nagradah, so sestavljali: Tatjana Pregl Kobe (predsednica), Petra Černe Oven, Silvan Omerzu, Zvonko Čoh in Nina Pirnat Spahić (kot stalna organizacijska članica žirije). Žirija je na podlagi 126 prijavljenih ilustratorskih projektov na razstavo uvrstila kar 81 avtorjev.

Letošnjo nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo je prejel Daniel Demšar zaradi* “obsežnega in kakovostnega ilustratorskega opusa, inovativnosti pri iskanju novih tehnoloških procesov tiskanja na papir ter brisanja meje med ilustracijo in sliko, predvsem pa zaradi globokih sledi, ki jih pušča za sabo v svetu knjižne avtorske ilustracije”. Poleg nagrade za življenjsko delo je žirija podelila še 13 drugih nagrad izstopajočim umetnikom.

Podeljene nagrade:
– nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo – Daniel Demšar;
– nagrada Hinka Smrekarja – Lila Prap za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?! (2019);
– plaketa Hinka Smrekarja – Ana Zavadlav za ilustracije v knjigi Jež in samoten občutek (2020) nizozemskega pisatelja Toona Tellegena;
– plaketa Hinka Smrekarja – Peter Škerl za ilustracije slikanice Rajski vrt: Zgodba o Sloveniji (2021) nemške zbirateljice ljudskega slovstva Erike Eichenseer;
– priznanje Hinka Smrekarja – Mojca Cerjak za ilustracije v knjigi Sr(e)čna dežela (2015) ob pesmih Zvezdane Majhen;
– priznanje Hinka Smrekarja – Matija Medved za digitalno ilustracijo Prvi koraki (2020);
– priznanje Hinka Smrekarja za poljudno-znanstveno ilustracijo – Lidija Plestenjak za ilustracijo Crested Owl (2019);
– posebna pohvala – Huiqin Wang za ilustracije ob besedilu Milana Dekleve v knjigi Mala Alma na veliki poti (2020);
– posebno priznanje za mladega ustvarjalca – Jure Brglez za digitalno ilustracijo Čapljina pečenka za Lahkonočnice (2020);
– posebna pohvala po izbiri člana žirije Silvana Omerzuja – Ana Maraž za ilustracije ob besedilu pisatelja Mateta Dolenca v knjigi Kako dolg je čas (2019);
– posebna pohvala po izbiri člana žirije Zvonka Čoha – Maja Šubic za ilustracije izvirnega romana pisatelja Ivana Tavčarja v knjigi Visoška kronika: Dramatizacija v poljanskem narečju – Andrej Šubic (2020);
– posebna pohvala po izbiri članice žirije Petre Černe Oven – Andreja Gregorič za ilustracijo Mestno življenje III (2020);
– posebna pohvala po izbiri predsednice žirije Tatjane Pregl Kobe – Eva Mlinar za ilustracije ob besedilu Eve Mahkovic v knjigi Vinjete Straholjubca (2019);
– posebna pohvala žirije za zamisel in izpeljavo projekta – Tamara Rimele za ilustracije v knjigi Sto dejstev o Prekmurju (2019).

Razstava bo na ogled od 16. novembra 2021 do 31. marca 2022.

Več na spletni strani Cankarjevega doma: *https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/14-slovenski-bienale-ilustracije


Damijan Šinigoj, prejemnik nagrade desetnica 2021

NAGRADE

Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar, je letošnji prejemnik nagrade desetnica, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za izvirno otroško in mladinsko leposlovje. Žirija (v sestavi: Magdalena Svetina Terčon, Jana Bauer, Igor Bratož, Neli Filipić, Slavko Pregl) je nagradila njegov mladinski roman Kjer veter spi (2020), ki je izšel pri založbi Miš.

V utemeljitvi* je žirija izpostavila, da sta glavna “literarna lika romana Kjer veter spi (2020), srednješolca Irena in Blaž, sta karakterno na moč različna, a se njuni vlogi nenehno menjujeta, odvisni sta od okoliščin. Samozavestna Irena ne razume nevarnosti, ki preži v jamah, a kmalu ugotovi, da mora prisluhniti bolj izkušenemu Blažu, ki postane v jami samozavesten najstnik, kar je pravo nasprotje njegovega vsakdanjega življenja. /…/ Književni prostor je na začetku neimenovan kraj, kjer glavna literarna lika živita, nato pa je do konca romana razdeljen na vzporedno dogajanje v ‘svetu zunaj’ (kjer poteka reševalna akcija) in v jami (Irena, Blaž, gozdar), in sicer na področju Kočevskega roga. /…/ Avtor v romanu z opisi slika vzdušje, npr. tesnobnost ob prebijanju skozi ožine, ali navdušenje nad prostori, kjer se rov odpre v čudovito dvorano. Vzdušje je mestoma podano tudi skozi humorne vložke, ki se nanašajo na pripovedi o doživetjih ob reševanju ali na besedne igre. Meje med odprtostjo in zadržanostjo, med strahom in pogumom, mnenja o bližinah, samozavesti in podobnih čustvih in občutkih so zelo krhke. So brez ostrih robov, saj svet ni črno-bel in ljudje v njem prav tako ne. Ljubezen in veter, ta postane simbol rešitve, sta blizu.”

Poleg romana Kjer veter spi Damijana Šinigoja so bili letošni nominiranci še: Borut Gombač in Skrivnost lebdeče knjige (ilustrirala Neda Hafner), Nataša Konc Lorenzutti in Gremo mi v tri krasne, Nina Mav Hrovat in Posluh, jazbec gre! (ilustrirala Kristina Krhin), Vinko Möderndorfer in Babica za lahko noč (ilustrirala Tanja Komadina), Maša Ogrizek in Koko Dajsa v mestu (ilustriral Miha Ha), Milan Petek Levokov in Lov za templjarskim zakladom, Andrej Predin in Vesoljčki (ilustriral Rok Predin), Anja Štefan in Imam zelene čeveljčke (ilustrirala Jelka Reichman) ter Janja Vidmar in Elvis Škorc, genialni štor.

*https://drustvo-dsp.si/nagrado-desetnica-2021-prejme-damijan-sinigoj-za-roman-kjer-veter-spi-mis-zalozba-2020/

Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2020

NAGRADE

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije je nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2020 podelila Petru Svetini in ilustratorju Igorju Šinkovcu za slikanico Timbuktu, Timbuktu (Miš, 2019). Žirija v sestavi Darke Tancer Kajnih (predsednica), Maje Logar, Cirila Horjaka in Zdravka Kafola je za nagrajeno delo zapisala: “V slikanici Timbuktu, Timbuktu je več kot 40 zelo kratkih pripovednih besedil, ki bi jih lahko označili tudi kot pesmi v prozi, saj je avtor posebno pozornost namenil njihovi pomenski zgoščenosti, ritmu in zvenu besed. Ob slogovno izpiljenem minimalizmu pozoren bralec začuti, da so besedila večpomenska in naslovniško odprta. Literarne podobe so bogate in svetinovsko inovativne, motivi zelo različni. /…/ Mojstrstvo Igorja Šinkovca se kaže v tem, da je ilustracije izredno dobro uskladil zbesedilom. Oblike in barve nikjer ne prevladajo, vedno domiselno sodelujejo s kratkimi zgodbami. Za Timuktu Timbuktu je avtor ustvaril 40 malih likovnih biserov. Ti se nanizajo v skladen likovni izdelek. Risarju je vsekakor uspelo: duhovite ilustracije so podale roko besedilom v plesu vizualne poezije. Fascinantno.”

S posebnim priznanjem za inovativno likovno interpretacijo je žirija nagradila še slikanico Baraga: črna suknja med Indijanci (Družina, 2020) Damijana Stepančiča ter slikanico Ahil in Patrokles Braneta Mozetiča z ilustracijami Ane Lucije Šarić (Škuc, 2020).

Po pregledanih 27-ih slikanicah je žirija med nominirance uvrstila še: O fantu, ki je lepo pozdravljal (Mladinska knjiga, 2020) Slavka Pregla in Marjana Mančka, Mala Alma na veliki poti (Mladinska knjiga) Milana Dekleve in Huiqin Wang, Imam zelene čeveljčke (Mladinska knjiga, 2020) Anje Štefan in Jelke Reichman ter Strašni Karlo (Morfem, 2020) Helene Kraljič in Tine Dobrajc.

Jana Bauer, prejemica nagrade desetnica 2020

NAGRADE

Društvo slovenskih pisateljev je razglasilo nagrajenko nagrade desetnica 2020. Stanovsko nagrado je letos prejela Jana Bauer z delom Ding Dong zgodbe. Knjigo je ilustrirala Bojana Dimitrovski.

V utemeljitvi* je žirija zapisala, da Ding Dong zgodbe sodijo v “kratko fantastično prozo, pri čemer prestop iz realnega sveta v fantastični svet vedno naznani hišni zvonec. Naslovnica knjige deluje kot dvoje vrat, skozi katera lahko enakovredno, z obeh strani, vstopamo v dogodivščine, ki se dogajajo deklici (skriti za modrimi vrati) in z druge strani dečku (ki kuka izza rdečih vrat). V dekličini zgodbi najdemo posvetilo Miji, v dečkovi zgodbi je posvetilo namenjeno Martinu. Šest zgodb na eni in drugi strani (Vitez, Nindže, Gusarji, Čarovnica, Povodni možek, Vesoljček) ponuja podoben zaplet z istimi literarnimi liki, le da ju deklica in deček zapleteta in razpleteta vsak na svoj način. Avtorica ju predstavi domiselno, in sicer skozi dva pripovedovalca, dekličino zgodbo pripoveduje oče, dečkovo pa mama; zgodbi sta pripovedovani drugoosebno, kot neke vrste nagovor človeškima junakoma. To je gotovo simpatična posebnost s spoznavno vrednostjo, zaradi katere imajo mladi bralci priložnost, da se globlje poistovetijo s sodobnimi pustolovščinami, kot jih nudi zabavno predstavljen otroški domišljijski svet. /…/ Medbesedilni elementi iz literarnega kanona po vsebinskih značilnostih (iz ljudskih in klasičnih pravljic, npr. kako princeska izbere pravega snubca), po strukturnih elementih (npr. kaj vse morata narediti povodni možek in deček, da bi uspešno opravila nalogo, pri čemer gre za verižno zgradbo), ali po prepoznavnih literarnih likih (zakaj se čarovnica pritožuje nad Metko; kje so črni plesni čevlji povodnega moža, posebno vprašanje seveda je, kje je Urška), so mojstrsko prepleteni v nove zgodbe. /…/”

Nagrado so 4. junija podelili v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

*https://drustvo-dsp.si/znana-je-prejemnica-nagrade-desetnica-2020/

Nominacije za nagrado desetnica 2020

NAGRADE

Društvo slovenskih pisateljev od leta 2004 podeljuje nagrado desetnica, nagrado za najboljše otroško in mladinsko delo v poeziji ali prozi. Gre za stanovsko nagrado, ki jo podelujejo članom društva.

Letošnja žirija, ki ji predseduje Neli Filipić, je v sodelovanju z ostalimi žirijskimi člani (Marko Kravos, Maša Ogrizek, Slavko Pregl, Ivo Stropnik) razglasila deseterico nominiranih del. Za desetnico 2020 se potegujejo: Ding dong zgodbe Jane Bauer (KUD Sodobnost, 2018), Božiček v ušesu Cvetke Bevc (Založba Pivec, 2018), Tri vrane s platane: o živalih, otrocih in drevesih Jureta Jakoba (Mladinska knjiga, 2018), Obisk Gaje Kos (Mladinska knjiga, 2019), Petelinček in osliček ali Petelinček se zaljubi Vesne Radovanovič (Ajda, IBO Gomboc, 2017), Babi nima več telefona ali Golazni iz omare Andreja E. Skubica (Mladinska knjiga, 2018), Bo res vse v redu? ali Tri čarovnije na noč Cvetke Sokolov (Miš, 2019), Kraljična onkraj ogledala: pravljičnih devet in ena za nasmeh Bine Štampe Žmavc (Založba Pivec, 2019), Škratovske oči Anje Štefan (Mladinska knjiga, 2018) in Brez imena Janija Virka (Mladinska knjiga, 2018).

Nagrajenko ali nagrajenca bo Društvo slovenskih pisateljev razglasilo 4. junija 2020.

Nagrade bolonjskega knjižnega sejma 2020

NAGRADE
unnamed-2

Bolonjski knjižni sejem je letos, podobno kot veliko literarnih festivalov in dogodkov, potekal v spletni obliki. 57. edicija najpomembnejšega sejma, posvečenega mladinski literaturi in umetnosti za otroke, je obsegala več kot 40 dogodkov in povezala okrog 500 založnikov. Predavanja, okrogle mize, predstavitve in podelitve so med 4. in 7. majem 2020 potekale virtualno. Bolonjski knjižni sejem je letos dodal tudi nekaj novih vsebin, ki bodo ostale sestavni del programa tudi v prihajajočih edicijah: BCBF TV, Fairtales blog in BCBF Galleries. Tako kot vsako leto, so tudi letos podelili nagrade izstopajočim ustvarjalcem.

Nagrajena dela bolonjskega knjižnega sejma 2020 so:

BRAW FICTION (LEPOSLOVJE)
Sepideh Sarihi in Julie Völk: Meine liebsten Dinge müssen mit
Posebne omembe: Bérengère Cournut in Donatien Mary: Le Roi de la Lune, Adrien Parlange in Albin Michel Jeunesse: Le grand serpent, Jon Agee: The Wall in the Middle of the Book

BRAW NON-FICTION (NELEPOSLOVJE)
Irène Cohen-Janca in Claudia Palmarucci: Marie Curie. Nel paese della scienza
Posebne omembe: Joyce Hesselberth: Mapping Sam, Ana Pêgo in Isabel Minhós Martins in Bernardo P. Carvalho: Plasticus maritimus. Uma espécie invasora, Ashley Bryan: Infinite Hope: A Black Artist’s Journey from World War II to Peace, David Roberts: Suffragette

BRAW OPERA PRIMA (PRVENEC)
Puck Koper: Where is Your Sister?
Posebne omembe: Ahn Jaesun: An old tailor shop at Intersection, Gonçalo Viana: Troca-tintas, Marie Mirgaine: Kiki en promenade, Michał Skibiński in Ala Bankroft: Widziałem pięknego dzięcioła (I Saw a Beautiful Woodpecker)

BRAW NEW HORIZONS (NOVI HORIZONTI)
Iwona Chmielewska: Lullaby for Grandmother

BRAW COMICS – EARLY READER (STRIPI – ZGODNJI BRALEC)
Ricardo Liniers: Written And Drawn By Henrietta
Posebne omembe: Philip Waechter: Toni. Und alles nur wegen Renato Flash, Emmanuel Guibert: Ariol. Touche pas à mon veau, Kalina Muhova: Diana sottosopra

BRAW COMICS – MIDDLE GRADE (STRIPI – DRUGA TRIADA)
Pascal Jousselin: Imbattable. Justice et légumes frais
Posebne omembe: Max de Radiguès: Simon et Louise, Camille Jourdy: Les Vermeilles, Marguerite Abouet in Mathieu Sapin: Akissi Aller-Retour

BRAW DIGITAL (DIGITALNO ZALOŽNIŠTVO)
The Wanderer: Frankenstein’s Creature (Arte/La Belle Games)
Posebne omembe: Paperbark (Paper House), Puku: Learn New Words (Merriam Webster), Pango Musical March (Studio Pango)

BOP – Bologna Prize Best Children’s Publishers of the year (NAJBOLJŠI ZALOŽNIKI LETA)
African Bureau Stories (Afrika), Jieli Publishing House (Azija), Camelozampa (Evropa), Les 400 coups (Severna Amerika), Alboroto Ediciones (Srednja in Južna Amerika), Windy Hollow Books (Oceanija)

Obrazložitve nagrad so dostopne na spletni strani sejma: http://www.bookfair.bolognafiere.it/en/highlights/awards/bolognaragazzi-award/bolognaragazzi-award-2020-winners/10057.html

Baek Heena, prejemnica spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2020

NAGRADE

Najnovejša lavreatka spominske nagrade Astrid Lindgren, ki jo avtorjem, ilustratorjem, pripovedovalcem ter promotorjem branja na področju mladinske književnosti vsako leto podeli Švedski svet za umetnost, je južnokorejska pisateljica in ilustratorka Baek Heena.

Baek Heena se je rodila leta 1971 v Seulu. Nekaj časa je delala na področju oglaševanja in ustvarjala multimedijske vsebine za otroke, po rojstvo hčerke pa se je usmerila v ustvarjanje slikanic. Njene avtorske slikanice, po mnenju žirije, odpirajo vrata v svet čarovnije in čudenja. S svojimi izvirnimi tehnikami in umetniškimi rešitvami Baek Heena inovativno pristopa do slikaniškega formata. Njena dela so velikokrat zgodbe o osamljenosti in solidarnosti. Do danes je izdala 13 slikanic. Prva, Oblakov kruhek, je izšla leta 2004.

Letos je bilo za nagrado nominiranih 240 ustvarjalcev iz 67 različnih držav, med njimi sta bila tudi Anja Štefan in Slavko Pregl.

Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2019

NAGRADE

Žirija v sestavi dr. Igorja Sakside (predsednik), Urške Bonin, Tomaža Zupančiča in Zdravka Kafola je nagrado Kristine Brenkove za izvirno slikanico leta 2019, ki jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, podelila Andreji Peklar in njeni avtorski slikanici Luna in jaz. Peklarjeva je nagrado Kristine Brenkove prejela že leta 2017, za slikanico Ferdo, veliki ptič. V utemeljitvi je žirija zapisala, da je avtorica ustvarila “odlično avtorsko slikanico o prijateljstvu med deklico in luno, ki govori tudi o tem, kako se luna čudežno spreminja, o prepletenosti otroškega in živalskega sveta, o strahu in radovednosti.”

Ostale nominirane slikanice so bile še: O začaranem žabcu Andreja Rozmana Roze in ilustratorja Zvonka Čoha (Mladinska knjiga, 2019), Ptiči?! Lile Prap (Mladinska knjiga, 2019), Krst pri Savici Franceta Prešerna z ilustracijami Damijana Stepančiča (Miš, 2018), Pod srečno zvezdo Helene Kraljič in ilustratorke Tine Dobrajc (Morfemplus, 2019) ter Petelinček prebudi upanje Vesne Radovanovič in ilustratorke Kristine Krhin (Ajda, IBO Gomboc, 2018).

Andrej Rozman Roza, nagrajenec desetnice 2019

NAGRADE

3674

Včeraj so v prostorih Društva slovenskih pisateljev podelili desetnico, nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo, ki je izšlo v zadnjih treh letih in ki jo je napisal član Društva.

Žirija v sestavi Iva Stropnika, Ksenije Jus, Jane Kolarič, Sebastijana Preglja in Ifigenije Simonović je nagrado podelila pesniku in igralcu Andreju Rozmanu Rozi (1955) za otroško pesniško zbirko Pesmi iz galerije (2018), ki jo je ilustriral Jakob Klemenčič.

Pesniška zbirka Rozmana Roze tematizira petintrideset slik iz stalne in zasebne zbirke Narodne galerije. Kot so zapisali predstavniki Narodne galerije, je glavni namen knjige “vzbuditi zanimanje za umetnostno dediščino in poezijo med mladostniki. V izobraževalnem pogledu Narodna galerija tako nadaljuje tradicijo galerijskih knjižnih izdaj, katerih osrednji cilj je medpredmetno povezovanje oz. literarno-likovno opismenjevanje”.