Nejc Gazvoda in Hana Jesih: Fant iz papirja

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: HiBird Books
Leto izdaje: 2021

Ko fant iz papirja nekega dne skozi okno vidi dekle iz črnila, mu mama ukaže, da se ne sme družiti z njo in njej podobnimi, saj oni puščajo sledove. V sosednji hiši dekličin oče prav tako zarobanti: »Ne druži se z njimi. Oni nas vpijajo.« Fant si od jeze in bolečine tisto noč zmečka gladke robove, deklica pa se trmasto razlije po tleh. Starša, kot prispodobi za avtoriteto, sta popolnoma neposlušna za njune želje. To pa fanta in deklico ne zaustavi, med njima se je namreč spletla skrivnostna privlačnost, radovednost in vzajemna naklonjenost. Ob mraku se zato naskrivaj znova srečata. Dekličina črna hiša ponoči ni vidna, fantova bela pa podnevi izgine. Mrak je tako nekakšen svojevrsten prostor-čas, v katerem njuni resničnosti sovpadeta in se prepleteta. Preden poletita s streh svojih domov in se ujameta v zraku, ju zasačita starša. »Oče je brbotal od besa. Mama je šelestela kot nevihta.« V trenutku združitve se deklica iz črnila razlije po fantu iz papirja. Za njima pa ostane bel papir s črnimi vzorci: »Bela mama in črni oče sta začela brati zgodbo o ljubezni med fantom iz papirja in dekletom iz črnila. Zgodba ni bila siva. Bila je lepa.« Slikanica Fant iz papirja pisatelja in gledališčnika Nejca Gazvode ter ilustratorke Hane Jesih je neobičajno, v besednem izrazju poetično in interpretacijsko odprto delo, ki se s posebej inovativnim likovnim in oblikovnim pristopom ukvarja s temo prepovedane, navidez nezdružljive ljubezni. Z izbiro netipično edinstvenih junakov pa ustvarjalca hkrati imenitno raziskujeta izrazno zmožnost in zmogljivost različnih materialov ter premišljujeta o kreativnem procesu, ki vodi do umetniške stvaritve. 

Osnovno logiko slikanice na likovni in literarni ravni poganjajo domiselno zgrajena razmerja dvojnosti, kontrastov ter nasprotij. Zgodba o ljubezni, ki je prepovedna, že v temelju vzpostavlja dve različni, nasprotujoči si razmerji moči; na eni strani sta fant in dekle, pripravljena, da se borita za svojo ljubezen proti starševskim figuram, ki to čustvo zavračajo in poskušajo onemogočiti njeno manifestacijo. Izrazito je tudi protislovje, na katerem so zgrajena pravila njunih svetov. Fantov svet je svetel, belkast z izstopajočimi barvnimi poudarki in deluje po izrazni logiki, ki pritiče značilnostim papirja. Zmožen je pregibov, zmečkanin, globin, ima nekoliko bolj ostre robove in izhaja iz različnih papirnatih tekstur. Dekličin svet je temnejši, temelji na črno-belem koloritu in je veliko bolj pretekajoč, prelivajoč, z več sencami in bolj mehkimi linijami, ki jih za sabo pušča črnilo. Ta svetova se zdita nekompatibilna, ker, tako kot s strahom poudarjata starša, obstaja možnost, da eden izniči drugega – papir vpija, črnilo pušča sledi. Fant in dekle ta potencialen razkroj v drugega in posledično pretvorbo v nekaj tretjega ne razumeta kot grožnjo, ki lahko poseže po njunem individualnem obstoju in negativno transformira njune značilnosti. Akt združitve sicer na začetku res prinese destrukcijo, a iz nje se materializira nova oblika, nova struktura, ki nazadnje vsebuje elemente obeh. Vsebinsko tako slikanica odpira vsaj dve možni interpretacijski liniji. Prva teče na dobesedni ravni in prikazuje silno moč ljubezni, ki se na koncu, ne glede na prepreke, udejanji. Druga sledi bolj inovativni ideji in raziskuje spremenljivost, prožnost in lastnosti materiala – papirja in črnila – in posledično govori o prepletenosti likovne ter literarne umetnosti. V tem kontekstu je slikanica na neki način celo metafikcijska in zaradi interpretacijske pluralnosti naslovniško odprta.

Ena izmed izstopajočih lastnosti Fanta iz papirja je nedvomno dosledno odprt komunikacijski kanal med besedo in podobo. Ilustracije in besedilo vseskozi črpajo iz kodov posamičnega medija, iz njih rastejo, se medsebojno povezujejo ter zapolnjujejo vsebinske premike. Je pa likovni jezik nedvomno tisti, ki je še posebej vznemirljiv in drugačen. Slikanica je zasluženo prejela tudi posebno priznanje nove poti za inovativnost v sklopu podeljevanja nagrad Kristine Brenkove za izvirno slikanico 2021. Mešana tehnika ilustracij s kombinacijo kolaža in risbe s tušem ter barvnimi svinčniki z različnimi teksturami, globinami in postavitvami išče nove likovne in oblikovne možnosti. V kombinaciji s pretanjeno napisanim besedilom je slikanica kot premišljeno in dovršeno izpopolnjena celota nedvomno dragocen prispevek k sodobni slovenski slikaniški produkciji. 

Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2021

NAGRADE

V okviru 37. slovenskega knjižnega sejma, ki bo letos potekal virtualno, so podelili nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Žirija (akademski slikar in stripar Ciril Horjak, vodja službe za mlade bralce v Mariborski knjižnici Maja Logar in urednica revije Otrok in knjiga Darka Tancer-Kajnih) je med 23-imi prispelimi slikanicami nagradila slikanico Osamosvojitev Nataše Strlič in Damijana Stepančiča (založba Miš, 2020). Kot so zapisali v utemeljitvi, je Osamosvojitev “ki naj bi bila prvenstveno namenjena mlajšim bralcem, nedvomno zelo zanimiva tudi za odrasle, saj prinaša kronološki pregled prelomnih dogodkov, ki naj bi jih poznal Slovenec, pa tudi obilico zanimivih podatkov iz takratnega kulturnega, znanstvenega, športnega, gospodarskega in socialnega življenja. Knjiga je zelo primerna za skupno, medgeneracijsko branje v domačem okolju in za različne medpredmetne povezave v šoli, saj napotuje k nadaljnjemu pripovedovanju in raziskovanju. /…/ Osamosvojitev je tudi odlična vizualna enciklopedija enega od najpomembnejših korakov v slovenski zgodovini. Je neke vrste časovni stroj. Vsem, ki so odcepitev spremljali iz prve roke, bo obudila, tistim, ki so jo zamudili, pa prvič predstavila niz podob in dejstev o poti Slovenije v državnost.”*

Poleg nagrade za izvirno slovensko slikanico so podelili še priznanje nove poti za drugačnost, ki jo prejme Debela pekovka Petra Svetine in Petra Škerla (KUD Sodobnost International, 2020) in posebno priznanje nove poti za inovativnost, ki jo prejme Fant iz papirja Nejca Gazvode in Hane Jesih (HiBird Books, 2021).

Za nagrado so bila nominirana še naslednja dela: Drevo in ptica Andreje Borin in Petra Škerla (Mladinska knjiga, 2021), Negotove pesmi Barbare Gregorič in Damijana Stepančiča (Mladinska knjiga, 2020), Ozimnica Nine Mav Hrovat in Marte Bartolj (založba Zala, 2021) ter Zajčkova hišica Anje Štefan in Hane Stupica (Mladinska knjiga, 2021).

*https://www.knjiznisejem.si/images/Nagrade/NKB_2021-razglasitev.pdf