Peter Škerl, nagrajenec nagrade Kristine Brenkove

NAGRADE

Letošnjo nagrado Kristine Brenkove je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev podelila Petru Škerlu za slikanico Skodelica kave. V utemeljitvi je komisija zapisala, da gre za pripoved, ki je sestavljena iz refleksivnega in retrospektivnega dela. Posebej so izpostavili ekspresionistične ilustracije, ki inovativno nadgrajujejo Cankarjevo delo ter poglobljeno spremno besedo, ki sta jo napisali Dragica Haramija ter Janja Batič.

Peter Škerl je nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico prejel že tretjič. Leta 2008 je bil nagrajen za slikanico Klobuk gospoda Konstantina, za katero je besedilo napisal Peter Svetina, leta 2016 pa za slikanico O kravi, ki je lajala v luno, ki jo je ustvaril v sodelovanju s pisateljico Ido Mlakar.

Komisija je posebno priznanje za inovativno likovno interpretacijo letos podelila Anji Štefan in ilustratorki Alenki Sottler za Drobtine iz mišje doline ter posebno priznanje za izvrstno slikanico brez besedila Kje si? Marti Bartolj.

Nominacije za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2018

NAGRADE

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije je razglasila 6 nominirank in nominirancev, ki se bodo potegovali za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2018. Komisija v sestavi Igorja Sakside, Tomaža Zupančiča in Urške Bonin je med 38-imi prispelimi slikanicami izbrala 6 najboljših: Kje si? (Marta Bartolj), Skodelica kave (Ivan Cankar, ilustr. Peter Škerl), Kaj se skriva očku v bradi? (Boštjan Gorenc Pižama, ilustr. Igor Šinkovec), Zmaj v parku (Miroslav Košuta, ilustr. Ana Razpotnik Donati), Zmaji (Lila Prap), Drobtine iz mišje doline (Anja Štefan, ilustr. Alenka Sottler).

Nagrado bodo, tako kot vsako leto, podelili na rojstni dan Kristine Brenkove, 22. oktobra v Trubarjevi hiši literature.

Mojiceja Podgoršek in Daša Simčič: Ivan in skodelica črne kave

SLIKANICE V SLOVENŠČINI,ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Epistola
Leto izdaje: 2018

IMG_0535

V letošnjem Cankarjevem letu, ko obeležujemo stoto obletnico njegove smrti, so slovenski založniški trg poplavile knjige s »cankarjansko« tematiko; ponatisi njegovih del, knjige o njegovem življenju in ustvarjanju v najrazličnejših oblikah. Ena izmed njih je tudi slikanica Ivan in skodelica črne kave, ki združuje nekaj biografskih elementov o Cankarjevem življenju z njegovo zgodbo Skodelica kave. Nedvomno je izjemno pomembno približati delo in življenje Ivana Cankarja mlajši generaciji, zato so tudi tovrstne slikanice potrebne in uporabne. Z njimi se lahko otroci skozi format knjige, torej skozi izrazno sredstvo, ki je bilo Cankarju tako ljubo, spoznajo s tem velikanom slovenske književnosti.

Slikanica Ivan in skodelica črne kave sicer korektno oriše Cankarjevo življenjsko in pisateljsko pot, jo pa težko obravnavamo kot primer izstopajočega slikaniškega dela. Besedilo Mojiceje Podgoršek je mešanica dokumentarizma, biografskih referenc in pretiranega sentimentalizma. Cankarja predstavi kot reveža šibkega zdravja, ki ob pomoči premožnih meščanov in ob materini podpori konča šolanje in se začne ukvarjati s pisateljevanjem. Lik Ivana Cankarja je, tako kot lik njegove matere, prikazan kot trpeč posameznik, ki se z lastnim trudom in ekstremno požrtvovalnostjo bori za boljšo prihodnost. Ob prikazu Cankarjeve zgodbe pisateljica pogosto zapada v patetiko in skorajda že klišejsko opisovanje in karakterizacijo. Lik obubožanega intelektualca, kulturnika in umetnika, ki je občudovan s strani svojih kolegov in zatiran s strani širšega okolja, je v slikanici pripeljan skorajda do stopnje poveličevanja, ki je že tako ali tako vsesplošno prisotno v slovenski obravnavi Cankarja in drugih slovenskih literarnih mojstrov iz preteklosti. Vizualno je slikanica precej monotona in enoznačna. Ilustratorka Cankarja večinoma slika pišočega in razmišljujočega za mizo. Kljub temu so ilustracije, v katerih so vidne tudi zgodovinske značilnosti Cankarjevega časa, močnejši del slikanice in vsaj delno vnesejo nekaj dinamike.

IMG_0536

Slikanica je poučna in ponuja množico podatkov o Cankarjevem življenju. Dobra je tudi omemba in prikaz Cankarjevih sodobnikov iz obdobja moderne in referenca na slavno črtico o kavi. Na koncu je dodan še njegov življenjepis in nekaj zanimivih dejstev, kar ponuja še dodaten faktografski vpogled v njegovo osebno zgodbo, hkrati pa odpira dodatne teme za pogovor in nadaljnjo raziskavo. Ker pa celotno slikanico prežema močno obarvana in pretirana čustvena konotacija besedila ter predvidljiva vizualna podoba, bo, med velikim številom knjig, posvečenim Cankarju, težko izstopala.