Založba: Epistola
Leto izdaje: 2018

V letošnjem Cankarjevem letu, ko obeležujemo stoto obletnico njegove smrti, so slovenski založniški trg poplavile knjige s »cankarjansko« tematiko; ponatisi njegovih del, knjige o njegovem življenju in ustvarjanju v najrazličnejših oblikah. Ena izmed njih je tudi slikanica Ivan in skodelica črne kave, ki združuje nekaj biografskih elementov o Cankarjevem življenju z njegovo zgodbo Skodelica kave. Nedvomno je izjemno pomembno približati delo in življenje Ivana Cankarja mlajši generaciji, zato so tudi tovrstne slikanice potrebne in uporabne. Z njimi se lahko otroci skozi format knjige, torej skozi izrazno sredstvo, ki je bilo Cankarju tako ljubo, spoznajo s tem velikanom slovenske književnosti.

Slikanica Ivan in skodelica črne kave sicer korektno oriše Cankarjevo življenjsko in pisateljsko pot, jo pa težko obravnavamo kot primer izstopajočega slikaniškega dela. Besedilo Mojiceje Podgoršek je mešanica dokumentarizma, biografskih referenc in pretiranega sentimentalizma. Cankarja predstavi kot reveža šibkega zdravja, ki ob pomoči premožnih meščanov in ob materini podpori konča šolanje in se začne ukvarjati s pisateljevanjem. Lik Ivana Cankarja je, tako kot lik njegove matere, prikazan kot trpeč posameznik, ki se z lastnim trudom in ekstremno požrtvovalnostjo bori za boljšo prihodnost. Ob prikazu Cankarjeve zgodbe pisateljica pogosto zapada v patetiko in skorajda že klišejsko opisovanje in karakterizacijo. Lik obubožanega intelektualca, kulturnika in umetnika, ki je občudovan s strani svojih kolegov in zatiran s strani širšega okolja, je v slikanici pripeljan skorajda do stopnje poveličevanja, ki je že tako ali tako vsesplošno prisotno v slovenski obravnavi Cankarja in drugih slovenskih literarnih mojstrov iz preteklosti. Vizualno je slikanica precej monotona in enoznačna. Ilustratorka Cankarja večinoma slika pišočega in razmišljujočega za mizo. Kljub temu so ilustracije, v katerih so vidne tudi zgodovinske značilnosti Cankarjevega časa, močnejši del slikanice in vsaj delno vnesejo nekaj dinamike.

Slikanica je poučna in ponuja množico podatkov o Cankarjevem življenju. Dobra je tudi omemba in prikaz Cankarjevih sodobnikov iz obdobja moderne in referenca na slavno črtico o kavi. Na koncu je dodan še njegov življenjepis in nekaj zanimivih dejstev, kar ponuja še dodaten faktografski vpogled v njegovo osebno zgodbo, hkrati pa odpira dodatne teme za pogovor in nadaljnjo raziskavo. Ker pa celotno slikanico prežema močno obarvana in pretirana čustvena konotacija besedila ter predvidljiva vizualna podoba, bo, med velikim številom knjig, posvečenim Cankarju, težko izstopala.