Izvirni naslov: Come funziona la maestra
Založba: KUD Sodobnost International
Zbirka: Gugalnica
Leto izdaje: 2018
Prevod: Dušanka Zabukovec

Pedagoški poklic je eden izmed tistih poklicev, s katerimi imamo stik že od zgodnjega otroštva. Je pa tudi eden tistih poklicev, ki se jih je oprijelo kar nekaj stereotipnih oznak, saj na učitelje in pedagoge večinoma gledamo precej enoznačno in jih velikokrat enačimo z delom, ki ga opravljajo. Priznani italijanski ustvarjalki v središče svoje obravnave v portretni slikanici Učiteljica ne postavita samo poklic učiteljice, ampak predvsem raznolikost in človečnost oseb, ki se skrivajo za tem poklicem.

Učiteljice v slikanici so osrednji predmet obravnave, spoznavamo jih skozi učni proces, podoben tistemu v katerega smo vpleteni v šolskem sistemu. Učiteljica postane šolski predmet, snov, postane material, ki ga avtorici obravnavata skozi različne vstopne točke. Bralci se tako ne učijo samo o poklicu in o ozadju človeka, ki ta poklic opravlja, temveč se učijo tudi matematike: »Če je učiteljica odsotna, jo odštejemo. Če pride nova učiteljica, jo prištejemo.«, tujih jezikov: »V francoščini se učiteljici reče maitresse. V angleščini teacher. V španščini maestra. V nemščini Lehrerin.«, spoznavajo prevozna sredstva: »Učiteljice včasih odidejo iz šole in potujejo s kolesom, smučmi, z jadrnico ali motorjem. Tu in tam letijo.«, spoznavajo osnove zgodovine, geografije, likovne umetnosti itd. Pedagoška naravnanost slikanice, zaradi katere se bralec sproščeno sprehaja po različnih področjih, je elegantno in humorno vpeta v podobe in besedilo, zato element učenja nastopi posredno in popolnoma nevsiljivo.

Glavna kvaliteta Učiteljice je subtilno obravnavanje tabujev in stereotipov, katere avtorici spretno vključujeta na vseh ravneh slikanice. Posebej zanimiv je začetek, v katerem bralec izve, da ima učiteljica »sprednji del: navadno ga vidimo. Ima tudi zadnji del, ki ga zagledamo, kadar se obrne.« Besedilo o različnih “delih” učiteljice (izvirni italijanski naslov slikanice je Cómo funciona la maestra oz. Kako deluje učiteljica) je pospremljeno z risbo, na kateri so z uporabo geometričnih likov označeni učiteljičini intimni predeli in prsi. V nadaljevanju se izkaže tudi, da je učiteljica pod obleko popolnoma gola, da je učiteljica včasih tudi učitelj in da so nekatere učiteljice nekoč bile bolj dlakave. Slikanica tako odlično predstavi človeka, ki se skriva za poklicem, ob tem pa odpira vprašanja o razdelitvi spolnih vlog, o telesni podobi in odrasle obravnava kot celostna bitja s telesnimi značilnostmi, ki so v slikanicah za otroke zelo redko izpostavljene.

Slikanica deluje tudi zato, ker so ilustracije in besedilo vseskozi premišljeno v dialoškem razmerju, eno se naslanja, komunicira in raste iz drugega. Besedilo posnema pedagoško retoriko, ilustracije otroško estetiko. Ilustratorka je uporabila različne likovne tehnike, s katerimi ji je uspelo ustvariti enkratne, večplastne, humorne, vizualno zanimive podobe, ki črpajo iz otroškega imaginarija, in za katere se zdi, da so bile ustvarjene pri pouku likovne umetnosti. Odkrit, humoren in igriv pristop, s katerim sta pisateljica in ilustratorka v Učiteljici zgradili simpatičen omaž učiteljicam vseh oblik, je kakovosten primer slikanice za vse starosti, saj združuje kreativno učenje, mladim bralcem neobremenjeno predstavi kompleksnejše teme, odraslim pa pričara nostalgična občutja o času, ko so tudi oni sedeli v šolskih klopeh.