Mārtiņš Zutis: Odkritje, ki ga ni bilo

SLIKANICE V SLOVENŠČINI,ZAPISI O SLIKANICAH

Izvirni naslov: Nenotikušais atklajums
Založba: KUD Sodobnost International
Zbirka: Gugalnica
Leto izdaje: 2018
Prevod: Alenka Urh

IMG_0600

Svetovno znani naravoslovec Karl Darwing se nekega zasneženega februarskega jutra zbudi in se odpravi do poštnega nabiralnika, da bi prevzel novo številko revije Živalska mitologija. Ko iz nabiralnika vzame revijo, na svojem vrtu opazi stopinje. Kot pravi raziskovalec in naravoslovni radovednež vidi v stopinjah, katerih število se skrivnostno viša v skladu z njegovim obhodom po vrtu, zanimivo uganko. Slikanica Odkritje, ki ga ni bilo, nagrajenega latvijskega ustvarjalca Mārtiņša Zutisa je simpatična knjiga, s katero se otroci na zabaven način učijo naravoslovja in matematike in ki zaradi inovativne vizualne podobe ter prisrčnega besedila izstopa v skupini slikanic, ki so posvečene številom in štetju.

Zutis je osrednjo osebo slikanice, bradatega Karla Darwina, zgradil na podlagi znamenitega angleškega raziskovalca in začetnika teorije evolucije Charlesa Darwina. Celoten proces Karlovega reševanja uganke o nenavadnih, vedno spreminjajočih se stopinjah spominja na dejanske znanstvene raziskovalne metode, ki pa so v slikanici pospremljene s prisrčnim humorjem in situacijsko komiko. Karl Darwin se v slikanici tako sprehodi skozi različne stopnje raziskovalnega procesa. Najprej opazi stopinje neznanega bitja, o pojavu se sprašuje in si zamisli različne teorije, s katerimi bi lahko pojasnil nenavadno dejstvo, da število stopinj narašča. Sumi, da bi to lahko bila poskočna kača, tat, zmeden poštar, šepav pes, morska zvezda, orjaška šestnoga uš, hobotnica, vesoljci itd. Njegove teorije se širijo v skladu s številom stopinj, ki jih našteje; od prve stopinje, ki jo opazi do desetih stopinj. Bitja, za katera predpostavlja, da bi se lahko potikala po njegovem vrtu, so resnična in neresnična in podpirajo idejo o raznolikosti življenja izvornega Darwina. Celotne raziskave se Karl loti zelo resno, zato se na koncu prestraši ideje bitja, ki premore deset okončin in pobegne v varno zavetje svoje hiše, nevedoč, da so stopinje v snegu njegove. Simpatična naivnost resnega, ostarelega raziskovalca, ki se vrti v krogu, ustvari sproščeno in humorno atmosfero.

IMG_0601

Konec slikanice tako ne prinese potrditve ene izmed Karlovih teorij, ampak namen slikanice ni, da bi bralca na koncu pripeljala do odgovora, kakšno bitje je pustilo sledi na Darwingovem vrtu, ampak bralcu na humoren in inovativen način predstavi osnove matematike, kot je učenje števil, štetja in seštevanja. Števila in operacijo seštevanja avtor uspešno in zanimivo predstavi predvsem z ilustracijami, za katere je uporabil črnilo in svinčnik, ki ju je kombiniral z modrikastim ozadjem. Vsakemu številu pripada dvostranska ilustracija. V ilustracijah na levih straneh so iz snega zgrajena števila, hkrati pa spremljamo razmišljujočega Karla in njegove odzive na stopinje, ki jih preiskuje. Desne strani prikazujejo podobe različnih bitij in njihovih kombinacij, ki si jih je naravoslovec zamislil. Število udov, ki jih posamezna bitja premorejo, so označena z identifikacijskimi listki in bralcem omogočajo, da se ne učijo samo števil, ampak tudi zaporedij, v katerih si sledijo ter seštevanja.

Odkritje, ki ga ni bilo je odlična slikanica, ki bralce spodbuja k aktivnemu branju in kreativnemu učenju. Predstavi jim svet števil, matematike, naravoslovja, raziskovanja ter domišljije, saj hkrati ponuja tudi možnost, da si bralci sami zamislijo bitja, ki za seboj puščajo stopinje v snegu. Slikanica vsebuje množico podrobnosti, komičnih elementov, referenc in drugih namigov, ki nagovarjajo tudi starejše bralce.