Tinka Bačič in Daša Simčič: Brin in ptičja hišica

SLIKANICE V SLOVENŠČINI,ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Grafenauer
Leto izdaje: 2018

IMG_2456

Deček Brin nekega dne na podstrešju odkrije staro ptičjo krmilnico, kar spodbudi njegovo zanimanje do ptic. Brin ob podpori in sodelovanju družinskih članov skrbno oskrbuje krmilnico s slastno ptičjo hrano in začne proučevati značajske ter vizualne značilnosti ptic, ki se v njegovi krmilnici gostijo s slastnimi semeni. Svoja opažanja deček z znanstveno natančnostjo mladega ornitološkega navdušenca zapisuje v zvezek, ki ga pridno polni s slikami in spremnim besedilom.

Brinov proces spoznavanja ptičjega sveta je bralcu prikazan skozi leposlovni in skozi poučni, naravoslovni del slikanice. Leposlovni del je v tem odnosu nekoliko podrejen, saj večinoma deluje kot podlaga, iz katere rastejo informacije o vrstah ptic, o ptičjih značilnostih, o negi, opazovanju in prepoznavanju ptic. Slikanico Brin in ptičja hišica posledično lahko beremo tudi kot nekakšen leposlovni ornitološki priročnik za otroke, ki ga lahko uporabimo pri pouku ali doma. Primarni namen slikanice je zagotovo posredovanje informacij in spodbujanje kreativnega učenja. Nedvomno Brin in ptičja hišica vsebuje podatke, ki bodo pri otrocih vzbudili željo po nadaljnjem raziskovanju ptičjega kraljestva. V tem smislu je slikanica zakladnica zanimivosti ter spremnih dejavnosti in v sklopu tega značaja, čisto korektno in strokovno podkrepljeno izpeljana.

IMG_2457

Kar jo pa loči do tega, da bi lahko govorili o posebno kakovostni poučno-leposlovni slikanici, je pomanjkanje sožitja med vsemi njenimi elementi. Pogosto se zdi, da je naravoslovnih informacij preveč in da so pregosto posejane. Leposlovni del, ki se naslanja na lik Brina in na njegov razvoj odnosa do ptic v obdobju krmljenja, je razdeljen na poglavja, ki velikokrat preostro prekinejo dogajanje in zato zmotijo pretočnost slikanice.  Pomemben del so tudi fotografije in ilustracije. Te so ljubke in simpatične, v skladu s slogom ilustratorke Daše Simčič in delujejo v skladu s podporno funkcijo, ki jim je bila namenjena. Niso pa, podobno kot slikanica, če jo gledamo celostno, nič nadpovprečnega.

Mārtiņš Zutis: Odkritje, ki ga ni bilo

SLIKANICE V SLOVENŠČINI,ZAPISI O SLIKANICAH

Izvirni naslov: Nenotikušais atklajums
Založba: KUD Sodobnost International
Zbirka: Gugalnica
Leto izdaje: 2018
Prevod: Alenka Urh

IMG_0600

Svetovno znani naravoslovec Karl Darwing se nekega zasneženega februarskega jutra zbudi in se odpravi do poštnega nabiralnika, da bi prevzel novo številko revije Živalska mitologija. Ko iz nabiralnika vzame revijo, na svojem vrtu opazi stopinje. Kot pravi raziskovalec in naravoslovni radovednež vidi v stopinjah, katerih število se skrivnostno viša v skladu z njegovim obhodom po vrtu, zanimivo uganko. Slikanica Odkritje, ki ga ni bilo, nagrajenega latvijskega ustvarjalca Mārtiņša Zutisa je simpatična knjiga, s katero se otroci na zabaven način učijo naravoslovja in matematike in ki zaradi inovativne vizualne podobe ter prisrčnega besedila izstopa v skupini slikanic, ki so posvečene številom in štetju.

Zutis je osrednjo osebo slikanice, bradatega Karla Darwina, zgradil na podlagi znamenitega angleškega raziskovalca in začetnika teorije evolucije Charlesa Darwina. Celoten proces Karlovega reševanja uganke o nenavadnih, vedno spreminjajočih se stopinjah spominja na dejanske znanstvene raziskovalne metode, ki pa so v slikanici pospremljene s prisrčnim humorjem in situacijsko komiko. Karl Darwin se v slikanici tako sprehodi skozi različne stopnje raziskovalnega procesa. Najprej opazi stopinje neznanega bitja, o pojavu se sprašuje in si zamisli različne teorije, s katerimi bi lahko pojasnil nenavadno dejstvo, da število stopinj narašča. Sumi, da bi to lahko bila poskočna kača, tat, zmeden poštar, šepav pes, morska zvezda, orjaška šestnoga uš, hobotnica, vesoljci itd. Njegove teorije se širijo v skladu s številom stopinj, ki jih našteje; od prve stopinje, ki jo opazi do desetih stopinj. Bitja, za katera predpostavlja, da bi se lahko potikala po njegovem vrtu, so resnična in neresnična in podpirajo idejo o raznolikosti življenja izvornega Darwina. Celotne raziskave se Karl loti zelo resno, zato se na koncu prestraši ideje bitja, ki premore deset okončin in pobegne v varno zavetje svoje hiše, nevedoč, da so stopinje v snegu njegove. Simpatična naivnost resnega, ostarelega raziskovalca, ki se vrti v krogu, ustvari sproščeno in humorno atmosfero.

IMG_0601

Konec slikanice tako ne prinese potrditve ene izmed Karlovih teorij, ampak namen slikanice ni, da bi bralca na koncu pripeljala do odgovora, kakšno bitje je pustilo sledi na Darwingovem vrtu, ampak bralcu na humoren in inovativen način predstavi osnove matematike, kot je učenje števil, štetja in seštevanja. Števila in operacijo seštevanja avtor uspešno in zanimivo predstavi predvsem z ilustracijami, za katere je uporabil črnilo in svinčnik, ki ju je kombiniral z modrikastim ozadjem. Vsakemu številu pripada dvostranska ilustracija. V ilustracijah na levih straneh so iz snega zgrajena števila, hkrati pa spremljamo razmišljujočega Karla in njegove odzive na stopinje, ki jih preiskuje. Desne strani prikazujejo podobe različnih bitij in njihovih kombinacij, ki si jih je naravoslovec zamislil. Število udov, ki jih posamezna bitja premorejo, so označena z identifikacijskimi listki in bralcem omogočajo, da se ne učijo samo števil, ampak tudi zaporedij, v katerih si sledijo ter seštevanja.

Odkritje, ki ga ni bilo je odlična slikanica, ki bralce spodbuja k aktivnemu branju in kreativnemu učenju. Predstavi jim svet števil, matematike, naravoslovja, raziskovanja ter domišljije, saj hkrati ponuja tudi možnost, da si bralci sami zamislijo bitja, ki za seboj puščajo stopinje v snegu. Slikanica vsebuje množico podrobnosti, komičnih elementov, referenc in drugih namigov, ki nagovarjajo tudi starejše bralce.