27. Bologna po Bologni

NOVICE

28. maja 2019 bo v knjigarni Konzorcij otvoritev 27. prodajne razstave otroških knjig – Bologna po Bologni. Osrednja tema razstave, na kateri bodo predstavili aktualne in najbolj kakovostne knjige za otroke letošnjega bolonjskega knjižnega sejma, je družinsko branje.

Na dan otvoritve bo v Modri hiši Mladinske knjige od 10.00 naprej potekal Strokovni dan.

Prodajna razstava bo na ogled do 1. junija 2019.

O! Galeria

SLIKANIŠKI PROSTORI

Naslov: Calçada de Santo André 86, 1100-495 Lisboa, Portugalska // Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote med 12.00 in 14.00 ter med 15.00 in 20.00 // Spletna stran: https://ogaleria.com // Dodatne informacije: aprila 2020 je O! Galeria v Lizboni zaradi posledic Covid-19 zaprla svoja vrata. Razstavni prostor je odprt samo še v mestu Porto. Prodajna spletna stran deluje nemoteno.


IMG_4306

Foto: osebni arhiv

V Mourarii, enem izmed starejših predelov Lizbone, se nahaja majhna galerija posvečena ilustraciji in zinom. Lizbonsko O! Galerio so odprli leta 2015 in deluje kot sestrska podružnica prvotne, ki so jo leta 2009 odprli v Portu.

IMG_4308

Foto: osebni arhiv

Je prva galerija v Lizboni, ki se poveča izključno ilustraciji, predvsem portugalski. Deluje kot prodajni in razstavni prostor, v katerem je mogoče kupiti in občudovati dela mlajše generacije ilustratork in ilustratorjev. Z občasnimi razstavami podpirajo tudi tuje umetnike.

IMG_4309

Foto: osebni arhiv

O! Galeria je v štirih letih obratovanja postala pomemben del lizbonske umetniške scene, ki širi in predstavlja bogato produkcijo sodobne ilustracije. Te so razstavljene kot samostojni umetniški izdelki, nekatere izmed njih pa so bile objavljene v knjižnih izdajah, zinih ali (umetniških) časopisnih in drugih publikacijah.

IMG_4311

Foto: osebni arhiv

Nagrade bolonjskega knjižnega sejma 2019

NAGRADE

Event-4-1

Nagrade bolonjskega knjižnega sejma bi lahko razdelili v nekaj glavnih sekcij.

Nagrado BolognaRagazziAward (BRAW) podeljujejo od leta 1966 in je razdeljena v različne kategorije (Fiction, Non Fiction, New Horizon, Opera Prima, letos prvič kategorija Toddler). Gre torej za nagrado, ki jo prejmejo najboljša ilustrirana leposlovna dela, neleposlovna dela, najbolj inovativne knjige, prvenci in letos prvič še najboljša dela za malčke preteklega leta. Poleg glavnega zmagovalca kategorije, žiranti razglasijo še tiste, ki so si prislužili posebne omembe.

Bolonjski knjižni sejem od leta 2012 podeljuje tudi BolognaRagazzi Digital Award za najbolj inovativne digitalne pristope k založništvu in izdajanju interaktivnih vsebin za otroke. Nagrado podeljujejo v sodelovanju z ameriškim Children’s Technology Review.

Bologna Prize for the Best Children’s Publishers of the Year (BOP), nagrado za najboljše založnike leta, podeljujejo od 2013. Nagrado podelijo izstopajočim založniškim hišam vseh šestih regij sveta (Afrika, Osrednja in Južna Amerika, Severna Amerika, Azija, Evropa, Oceanija).

Že nekaj let podeljujejo še International Award for Illustration Bologna Children’s Book Fair – Fundación SM (denarna nagrada in možnost izdaje knjige za najboljšega ilustratorja ali ilustratorko pod 35-im letom starosti, ki tisto leto s svojim delom sodeluje na sejmu), ARS IN FABULA Grant Award (nagrada za nadaljevanje izobraževanja na področju ilustracije), The Strega Prize Ragazze e Ragazzi (nagrada, ki jo podeljujejo najboljšim knjigam otroci in najstniki iz stotih različnih italijanskih šol), Carlo Poesio Award (letošnja noviteta nagrad bolonjskega knjižnega sejma, ki jo podelijo najboljši strokovni disertaciji iz področja mladinske književnosti).

Nagrajena dela bolonjskega knjižnega sejma 2019 so:

BRAW FICTION (LEPOSLOVJE)
Vojtech Masek in Chrudos Valousek: Panáček, pecka, švestka, poleno a zase panáček
Posebne omembe: Tom Haugomat: À travers, Icinori: Et puis, Kwon Jeong-saeng in Yoon Mi-sook: The Moon over the Apple Orchard

BRAW NON FICTION (NELEPOSLOVJE)
Isabel Minhós Martins in Bernardo P. Carvalho: Atlas das viagens and dos exploradores: As viagens de monges naturalistas e outros viajantes de todos os tempos e lugares
Posebne omembe: Johannes Amos Comenius in Paulo Kreutzberger: Orbis Sensualium Pictus: El mundo en imágenes, Bruno Gibert: Chaque seconde dans le monde, Marta Breen in Jenny Jordahl: Kvinner the kamp: 150 års kamp for frihet, likhet og søsterskap, Jessie Magana in Magali Attiogbé: Rue des Quatre-Vents

BRAW OPERA PRIMA (PRVENEC)
Jessica Love: Julian Is a Mermaid
Posebne omembe: Chae Seung-yeon: A Shadow, Sangma Francis in Lisk Feng: Everest

BRAW NEW HORIZONS (NOVI HORIZONTI)
David Hockney, Martin Gayford in Rose Blake: A History of Pictures for Children
Posebna omemba: Vicente Ferrer (ur.): Museo Media Vaca

BRAW TODDLER (MALČKI)
Bàrbara Castro Urío: A dormir, gatitos
Posebne omembe: Xavier Deneux: Mes animaux tout doux du jardin, Richard Van Camp in Julie Flett: We Sang You Home, Dominika Czerniak-Chojnacka: Kominiarz-Piekarz
Življenjsko delo: Attilio Cassinelli (I tre porcellini, Topo di campagna e topo di città, Riccioli d’Oro, I musicanti di Brema, Cappuccetto Rosso, Il principe Ranocchio, Il leone e il topo)

BRAW DIGITAL (DIGITALNO ZALOŽNIŠTVO)
The Gardens Between (The Voxel Agents in Soft Science), Wonderscope: A Brief History of Amazing Stunts (Beth Garrod in Preloaded), Montessori Preschool (Edoki Academy), Bayam (Bayard, Tobo Studio)
Posebne omembe: Affamato Come un Lupo (Silvia Borando, Anna Beozzi, Paulo Chiarinotti, Amedeo Perri in Silvia Borando), Spitkiss (Morten Brunbjerg, Anne Sigismund in Murray Somersville), Fiete World (Ahoiii Entertainment UG), Ghost-O-Matic (Japhet Asher), Lexi’s World (Josh On), MixerPiece (Giuseppe Ragazzini), Kidomi (Fingerprint Digital Inc.)

BOP BEST PUBLISHER OF THE YEAR (NAJBOLJŠI ZALOŽNIKI LETA)
Sub-Saharan Publishers (Afrika), Locus Publishing Company (Azija), Orfeu negro (Evropa), Comme des géants (Severna Amerika), Limonero (Srednja in Južna Amerika), Scribble Kids’ Books (Oceanija)

Obrazložitve nominiranih in nagrajenih del letošnjega bolonjskega knjižnega sejma si lahko preberete na njihovi spletni strani: http://www.bookfair.bolognafiere.it/en/bologna-childrens-book-fair-awards/5661.html

Bart Moeyaert, nagrajenec spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2019

NAGRADE

ce1ae7b4ccd28b544a31b1b007be05376af63e4c_alma-logotyp-1Na mednarodni dan knjig za otroke je Švedski svet za umetnost razglasil prejemnika spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2019. Razglasitev, ki so jo v živo predvajali tudi na bolonjskem knjižnem sejmu, je potekala v Vimmerbyju, rojstnem kraju Astrid Lindgren. Nagrado je prejel flamski avtor Bart Moeyaert.

Moeyaert se je rodil leta 1964 v Antwerpu. Njegov opus obsega več kot 50 del za otroke in mladino. Strokovna žirija ALME 2019 je v obrazložitvi izpostavila poetični in zgoščeni pisateljski slog, s katerim Moeyaert ujame človeške neizrečene želje in potlačena čustva. V slovenščino je preveden njegov mladinski roman Gole roke (Blote handen, 1995).

Med nominirance ALME 2019 sta se uvrstila tudi slovenska pisateljica Anja Štefan in pisatelj Slavko Pregl.

Mednarodni dan knjig za otroke 2019

NOVICE

Danes obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. IBBY – Mednarodna zveza za mladinsko književnost je kot vsako leto ob tej priložnosti izdala poslanico in plakat. Letošnji sponzor poslanice je Litovska sekcija IBBY. Poslanico in plakat je ustvaril litovski pisatelj in ilustrator Kęstutis Kasparavičius. Nekaj njegovih odličnih knjig za otroke je prevedenih tudi v slovenščino (Mala zimaTrapaste zgodbe, Izginula slika, Dežela lenuhov, Kratke zgodbe, Povodna zgodba). Kęstutis Kasparavičius je v poslanici izpostavil dejstvo, da imajo knjige to zmožnost, da nas ustavijo in nam pomagajo, da ne hitimo: »Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu.«

Poslanico in plakat mednarodnega dneva knjig za otroke 2019 je ustvaril Kęstutis Kasparavičius.

V sklopu dogajanj okrog mednarodnega dneva knjig za otroke je Slovenska sekcija IBBY, v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije, Društvom Bralna značka Slovenije, Pionirsko – CMKK, DSP – sekcijo za mladinsko književnost, revijo Otrok in knjiga in drugimi, pripravila Bralnospodbujevalno akcijo, ki bo potekala vse od 21. marca – svetovnega dneva poezije naprej. Kot je v priporočilih akcije zapisala Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY, je branje »ponotranjanje, še prav posebno »oazo mirovanja in topline« pa ustvarjajo glasno branje drugemu oz. drugim, družinsko branje in različne oblike medgeneracijskega branja«.

Plakat in poslanico, ki jo je v slovenščino prevedel Klemen Pisk, si lahko ogledate in preberete na spletni strani Slovenske sekcije IBBY: http://www.ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-april/329-knjige-nam-pomagajo-da-ne-hitimo

13. Slovenski bienale ilustracije

NAGRADE, NOVICE

0-37

Danes so v Galeriji Cankarjevega doma odprli 13. Slovenski bienale ilustracije. Kot so izpostavili organizatorji, je razpon pomena in vloge ilustracije zelo obsežen: »Ilustracija leposlovnih tekstov prevaja zgodbo in emocionalni naboj te zgodbe v sliko. Pri tem gre vedno za osebno interpretacijo ilustratorja in kvaliteta ilustracije je prav v subjektivni interpretaciji, ki je vidna skozi bogastvo imaginacije avtorja in njegovim načinom upodabljanja. Znanstvena ali poljudnoznanstvena ilustracija pa lahko dosledno odslika in selekcionirano predstavi podobe, razgradi ali sestavi objekte in organizme, lahko prikaže pogled, ki fotografiji in očesu ni dosegljiv, ali pa podobam dodaja podatke, ki jih obravnava besedilo in če je tiskana v reliefni tehniki in ustrezno prirejena, jo lahko zaznajo tudi slepi in slabovidni.«*

Pri pripravi bienala, ki se odvija že od leta 1993, je sodelovala ilustratorska sekcija ZDSLU – Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Na otvoritvi bienala so Milanu Erču podelili nagrado Hinka Smrekarja, plaketi Hinka Smrekarja sta prejela Hana Stupica in David Krančan, priznanje Hinka Smrekarja Jure Engelsberger in Bojana Dimitrovski, nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo pa je prejel ilustrator in grafični oblikovalec Kostja Gatnik. Žirijo so sestavljali: Sarival Sosič (predsednik žirije), Monika Ivančič Fajfar, Radovan Jenko, Peter Škerl, Nina Pirnat Spahić in Tina Kralj.

Letos so na bienale uvrstili kar 72 slovenskih umetnikov: Ana Baraga, Marta Bartolj, Kristina Bastelj, Julijana Božič, Suzi Bricelj, Anamarija Bukovec, Hana Černivec, Zvonko Čoh, Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Milan Erič, Bibi Erjavec, Ančka Gošnik Godec, Miha Hančič, Aleksander Jankovič Potočnik, Adriano Janežič, Hana Jesih, Maja Kastelic, Mateja Kavčič, Semira Kentrić, Manica Klenovšek Musil, Matej Kocjan – Koco, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Špela Košir, Jernej Kovač Myint, Maša Kozjek, David Krančan, Polona Kunaver Ličen, Vladimir Leben, David Ličen, Polona Lovšin, Maja Lubi, Mirko Malle, Matija Medved, Zarja Menart, Teja Milavec, Ivan Mitrevski, Eva Mlinar, Dušan Muc, Marija Nabernik, Irena Ocepek, Silvan Omerzu, Andreja Peklar, Maja Poljanc, Lila Prap, Arjan Pregl, Marija Prelog, Tereza Prepadnik, Petra Preželj, Maša P. Žmitek, Ana Razpotnik Donati, Anja Rupar, Liana Saje Wang, Luka Seme, Daša Simčič, Iztok Sitar, Alenka Sottler, Alenka Spacal, Hana Stupica, Matej Stupica, Igor Šinkovec, Gregor Štrukelj, Maja Šubic, Tibor Tekavec, Gorazd Vahen, Žarko Vrezec, Huiqin Wang, Meta Wraber, Sanja Zamuda, Ana Zavadlav

V sklopu bienala je v dvorani Duše Počkaj mogoče videti tudi digitalni pregled del avtorjev Allstars; izbranih avtorjev Bienala slovenske neodvisne ilustracije: Ajdin Bašić, Ana Baraga, Anka Kočevar, Aphra Tesla, Biba Košmerl, Blaž Porenta, Branislav Milošević, Bratislav Milenković, David Krančan, Davor Gromilović, Dušan Moldovan, Edvin Dobrilović, Elena Fajt, Ema Ema Ema, Eva Lucija Kozak, Eva Mlinar, Gašper Kunšič, Goran Zmajić-Ugruv Smek, Hannes Groeblacher, Irena Ocepek, Irena Orel, Ivana Bajec, Jan Pogorelec, Janez Vreček, Jure Engelsberger, Kaja Kisilak, Katarina Vladimirov – Young, Kitsch Nitsch, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Luka Mancini, Luka Seme, Luka Umek, Martina Lajtner, Matej De Cecco, Matej Jarc, Matej Lavrenčič, Matija Medved, Meta Šolar, Miha Vrhunc, Milanka Fabjančič, Milica Golubović, Mina Arko, Mina Fina, Miroslav Erjavec, Mladen Stropnik in Nataša Skušek, Nana Homovec, NATAN, Nataša Seršen Popovič, Neja Tomšič, Nejaaka, Nejc Franetič – Deso, Nejc Korenič, Nenad Cizl, Nevena Aleksovski, Nika Rupnik, Nina Mršnik, Nina Urh, Nina Vrhovec, Patricija Čičmir, Renata Sifrar, Rok Kleva Ivančič, Rok Marinšek , Roman Ražman, Rone84, Sara Jassim, Saša Štucin, Simon Jugovic Fink, Simon Kocjančič, Špela Škulj, Sretan Bor, Stella Ivšek, Stipan Tadić, Suzi Bricelj, Tanja Semion, Tatiana Kocmur, Teja Ideja, Tibor Kranjc, Urh Sobočan, Urška Štrukelj, Zoran Pungerčar, Zvonko Čoh, Žiga Aljaž, Živa Moškorič

Bienale slovenske ilustracije bo potekal do 19. maja 2019.

Več o programu, vodstvih, vstopnicah in delavnicah na uradni spletni strani bienala: *https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/13-slovenski-bienale-ilustracije

Saša Pavček in Ejti Štih: Rumi in kapitan

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Miš
Leto izdaje: 2018

IMG_3049

Igralka, dramatičarka, pesnica in dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček se s pisanjem spogleduje že vrsto let. Razlagalna pravljica o nastanku Cerkniškega jezera Zakaj je polje jezero? (2014), ki jo je ilustriral Damijan Stepančič, je bilo njeno prvo delo namenjeno mladim bralcem. V njej se avtorica naslanja na ljudska izročila in skozi zgodbo o deklici, ki s svojimi pripovedovalskimi močmi in solzami polni in prazni površje Cerkniškega jezera, subtilno nakaže temo človeške povezave z naravo. Motiv vode in uporaba lika, ki ga odlikuje empatija, potencirana senzibilnost, požrtvovalnost ter absolutna in nesebična dovzetnost do krivic ter izkrivljenosti sveta, se pojavi tudi v njeni ilustrirani pesnitvi za otroke in odrasle Rumi in kapitan.

Rumi je psička, ki poleg lenuhaste mačke Abe, sestavlja posadko ladje Labod kapitana Adrijana; upokojenega, grobega ekonomista z očitno ljubeznijo do ruma. Med tričlansko posadko vlada neobičajna hierarhija. Čeprav Adrijan s strogostjo daje (večinoma nesmiselne) ukaze, je Rumi tista, ki je pravzaprav srce, pogum, razum, gonilna sila in osrednji moralno-etični kompas celotne odprave. Je, tako kot perzijski pesnik Rumi, po katerem je bila verjetno poimenovana, glasnik človečnosti – še posebej zgovorno je, da so v Pavčkovi pesnitvi živali za razliko od človeških likov večinoma pogumnejše in so nosilke miru, usmiljenja in požrtvovalnosti. Še posebej Rumi je tista, ki premore globoko nežnost in ki ji uspe z besedami razorožiti in preseči vse grobosti sveta. Ona pogumno krmari ladjo skozi vihar, ko mucka in kapitan mirno spita, ona jih varno pripelje do kopnega, ona je tista, ki reši otroška brodolomca, spreobrne nasilno naravo piratov in jih z lastnimi tacami nazadnje vodi nazaj domov.

fullsizeoutput_1147

Namen in končni cilj njihove poti ni točno znan. Zdi pa se, da so vsi v iskanju metaforične celine. V iskanju nekakšnega »južnega otoka«, prostora, ki bi ga lahko razumeli v povezavi s pesmijo Kajetana Koviča. »Kje je kakšen človek, kje plitvina, / je na svetu vsem sploh še kje celina?«, se sprašuje Rumi, ko kljubuje viharnim sunkom. Kopno, ki ga najdejo, je edino kopno, ki je v tem času možno. To kopno je poseljeno z brodolomci; s tistimi, ki jim je bilo primarno kopno (domovina) vzeto, z nevarnostjo; s tistimi, ki hočejo kopno pleniti in z onesnaženjem; tistim, kar kopno uničuje. Pavčkova tako v zgodbi, napisani v verzih, pogumno upesni nekatere tabu teme, manj značilne za mladinsko književnost. Epsko-lirska struktura pesnitve in njena dolžina sicer zahteva nekoliko bolj izkušenega in pozornega bralca. Je pa pisateljica zahtevnost oblike in zakonitosti večzložnega trohejskega ritma uspela odlično ublažiti s sodobnim in sočnim jezikom, ki je ne trenutke grob in direkten, kar sovpada z dejstvom, da so nekateri deli pesnitve temačni in strašljivi. Pot, ki jo opravi posadka, ni idealizirana in predstavljena skozi romantično perspektivo raziskovanja in odkrivanja lepot morja ter neznanega sveta, ne na besedni in ne na likovni ravni. Je pot, ki nima točno začrtanih koordinat, je plovba brez smeri po nemirnem in viharnem morju, kar dobro podčrta zakonitosti nestabilnega, osirotelega in umazanega sveta, ki ga Pavčkova opiše. Kljub vsemu uspe avtorici tudi znotraj najtežjih situacij in znotraj likov, ki na videz delujejo brezsrčno, najti človečnost in vsem na koncu ponudi možnost varnega usidranja. To ji uspe z uporabo kontrastov, ki občasno vodijo v humor in ublažijo težo celotne zgodbe.

Če je Pavčkova drzna pri izbiri jezika, strukture in tem, bi lahko enako trdili za vizualno podobo pesnitve. Slikarka Ejti Štih je odisejado opremila z močnimi, razkošnimi barvami, s prevladujočo modro in rdečo, značilnimi za njen slikarski izraz. Družbeni angažma besedila se odraža tudi v ilustracijah, ki so, podobno kot pesnitev, neposredne. Podobe so večinoma polne napetosti, igrajo se z zornimi koti, kontrasti in likovno perspektivo, smiselno dopolnjujejo dogajanje, občasno jezikovno plat celo presežejo, ampak vedno po pravilu sobivanja. Ilustracije se znajo umakniti besedilu, ko je to potrebno in obratno, ga preseči in dopolniti. Pesnitev tako deluje kot premišljena in zaokrožena celota.

Tinka Bačič in Daša Simčič: Brin in ptičja hišica

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Grafenauer
Leto izdaje: 2018

IMG_2456

Deček Brin nekega dne na podstrešju odkrije staro ptičjo krmilnico, kar spodbudi njegovo zanimanje do ptic. Brin ob podpori in sodelovanju družinskih članov skrbno oskrbuje krmilnico s slastno ptičjo hrano in začne proučevati značajske ter vizualne značilnosti ptic, ki se v njegovi krmilnici gostijo s slastnimi semeni. Svoja opažanja deček z znanstveno natančnostjo mladega ornitološkega navdušenca zapisuje v zvezek, ki ga pridno polni s slikami in spremnim besedilom.

Brinov proces spoznavanja ptičjega sveta je bralcu prikazan skozi leposlovni in skozi poučni, naravoslovni del slikanice. Leposlovni del je v tem odnosu nekoliko podrejen, saj večinoma deluje kot podlaga, iz katere rastejo informacije o vrstah ptic, o ptičjih značilnostih, o negi, opazovanju in prepoznavanju ptic. Slikanico Brin in ptičja hišica posledično lahko beremo tudi kot nekakšen leposlovni ornitološki priročnik za otroke, ki ga lahko uporabimo pri pouku ali doma. Primarni namen slikanice je zagotovo posredovanje informacij in spodbujanje kreativnega učenja. Nedvomno Brin in ptičja hišica vsebuje podatke, ki bodo pri otrocih vzbudili željo po nadaljnjem raziskovanju ptičjega kraljestva. V tem smislu je slikanica zakladnica zanimivosti ter spremnih dejavnosti in v sklopu tega značaja, čisto korektno in strokovno podkrepljeno izpeljana.

IMG_2457

Kar jo pa loči do tega, da bi lahko govorili o posebno kakovostni poučno-leposlovni slikanici, je pomanjkanje sožitja med vsemi njenimi elementi. Pogosto se zdi, da je naravoslovnih informacij preveč in da so pregosto posejane. Leposlovni del, ki se naslanja na lik Brina in na njegov razvoj odnosa do ptic v obdobju krmljenja, je razdeljen na poglavja, ki velikokrat preostro prekinejo dogajanje in zato zmotijo pretočnost slikanice.  Pomemben del so tudi fotografije in ilustracije. Te so ljubke in simpatične, v skladu s slogom ilustratorke Daše Simčič in delujejo v skladu s podporno funkcijo, ki jim je bila namenjena. Niso pa, podobno kot slikanica, če jo gledamo celostno, nič nadpovprečnega.

Razstava ilustracij Tinke Volarič v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

NOVICE

V četrtek, 14. februarja 2019, bodo v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača otvorili razstavo ilustracij Tinke Volarič.

Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj*, se slike Tinke Volarič izrišejo »tam, kamor beseda ne more. Proces ustvarjanja je vedno tisti, ena beseda pokliče drugo, ena črta povabi drugo; gre pa v smeri izostritve, prečiščevanja, odvzemanja, l’arte di lavare, dokler ne preide v geometrijo, in gre v smeri razčlenjevanja, dokler ne preide v filigranskost. To je pri Tinki naravna pot. Njena risba očitno potrebuje stabilnost, elementarnost, jasnost, potrebuje, da vse, kar se postavi, stoji. In da se vse, kar je odvečno, odstrani.«

Razstava »Črta je vate zazrta« bo na ogled do 28. marca 2019.

*http://www.kcktolmin.si/wp-content/uploads/2019/01/tinka_volaric_vabilo.pdf

Razstava “Na krilih galeba – slovenski ilustratorji v Italiji” v Vodnikovi domačiji

NOVICE

18. januarja 2019 bodo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani otvorili razstavo »Na krilih galeba – slovenski ilustratorji v Italiji«. Razstava je posvečena dvanajstim slovenskim ilustratorjem, ki večinoma delujejo v Italiji in ki se zbirajo predvsem okrog revije Galeb ter Pastirček.

Na razstavi, ki bo na ogled do 7. februarja 2019 si lahko ogledate dela Vesne Benedetič, Dunje Logar, Katarine Kalc, Jasne Merku, Žive Pahor, Klavdija Palčiča, Chiare Sepin, Ivane Soban, Magde Starec Tavčar, Mateja Susiča, Štefana Turka in Andreja Vodopivca.