Aksinja Kermauner in Suzana Tratnik, nagrajenki desetnice 2018

NAGRADE

LOGOTIP

31. maja 2018 so v prostorih Društva slovenskih pisateljev podelili stanovsko nagrado desetnica za izvirno otroško in mladinsko leposlovje. Žirija je nagrado podelila Suzani Tratnik za mladinski roman Tombola ali življenje! in Aksinji Kermauner za slikanico Žiga špaget je za punce magnet (slikanico je ilustriral Zvonko Čoh).

Suzana Tratnik (1963) je sociologinja, pisateljica in lezbična aktivistka. Pred romanom Tombola ali življenje! (2017) je Tratnikova izdala dve knjigi za otroke in mladino – slikanico Zafuškana Ganca (2010) in mladinski roman Ime mi je Damjan (2001). Roman Tombola ali življenje!, s katerim je bila nominirana tudi za nagrado modra ptica, govori o vsakodnevnem življenju 16-letne Mije iz Prekmurja, ki se po tem, ko zapusti šolo, preizkuša v različnih zaposlitvah. Istočasno se Mijino življenje zaplete tudi na čustvenem področju, saj se zaljubi v fanta prijateljice, prevprašuje odnos do očeta in se celo odloči za samomor. Žirija je v utemeljitvi nagrade še posebej izpostavila raznovrstnost in prepričljivost likov ter inovativno zgradbo romana.

Druga nagrajenka, Aksinja Kermauner (1956), je pisateljica in pedagoginja. Njen pisateljski opus obsega večje število del za otroke in mladino, posebej so znane njene knjige za slepe in slabovidne otroke. Leta 2005 je izdala prvo slovensko tipno slikanico z naslovom Snežna roža. 2010 pa tipno slikanico Žiga špaget gre v širni svet, ki je bila uvrščena v IBBY-jev katalog izjemnih knjig za otroke s posebnimi potrebami. Žiga špaget je za punce magnet je nadaljevanje dogodivščin navihanega špageta. Ta se v nagrajeni slikanici zaljubi v vezalko Zalko, ki pa je žal že vezana. Žirija je pohvalila avtoričin minimalističen in hkrati griv literarni jezik ter večplastnost same slikanice. Tipanka je namreč namenjena tako polnočutnim kot tudi slepim, slabovidnim, gluhim in gluhoslepim, saj je natisnjena v brajlici in opremljena tudi s QR-kodo, ki bralce popelje do posnetka, na katerem je zgodbo mogoče spremljati s pomočjo znakovnega jezika.

Preostali letošnji nominiranci so bili: Jana Bauer (Groznovilca in divja zima), Milan Dekleva (Strahožer), Neli Kodrič Filipić (Povej mi po resnici), Nataša Konc Lorenzutti (Kdo je danes glavni), Miroslav Košuta (Ponikalnice: petisedemdeset ugank in ena ugotovitev), Sebastijan Pregelj (Do konca jezera in naprej), Vesna Radovanovič (Petelinček in kraljevska ptica) ter Anja Štefan (Bobek in zlate kokoši). Lani je desetnico prejel Vinko Möderndorfer za mladinski roman Kit na plaži.

36. kongres IBBY

NOVICE

al33179_us75_20200522061827_al33179_us1242_20200312121118_webtvbibby854854

36. kongres IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) bo letos potekal v Atenah od 30. avgusta do 1. septembra 2018. Tema letošnjega kongresa “Kjer se Vzhod sreča z Zahodom” se dotika srečanj in povezovanj različnih kultur znotraj (in zaradi) knjig za otroke in mladino. Prispevki na kongresu se bodo ukvarjali s podobnostmi, razlikami in z raznolikostjo v mladinski literaturi, s prevodi, prehodi, recepcijo in primerjavo del za otroke in mladino v različnih jezikih, narodih in kulturah ter z možnostmi vključevanja in angažiranja otrok ter mladih s pomočjo večkulturne literature. Na kongresu bodo podelili IBBY nagrade 2018.

Glavni govorci na kongresu bodo nekateri pomembni teoretiki s področja mladinske literature: Deborah Ellis, Perry Nodelman, Gregory Maguire, Michael Neugebauer, Kathy G. Short in Leila (Roya) Maktabifard.

Jacqueline Woodson, lavreatka spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA) 2018

NAGRADE

ce1ae7b4ccd28b544a31b1b007be05376af63e4c_alma-logotyp-1Včeraj je Švedski svet za umetnost na svečani prireditvi v Stockholmu podelil nagrado ALMA – spominsko nagrado Astrid Lindgren ameriški pisateljici Jacqueline Woodson (1963). Jacqueline Woodson je avtorica več kot tridesetih del za otroke in mladino. Njena najpomembnejša dela so mladinski romani If You Come Softly (1998), Hush (2002), Show Way (2005), Feathers (2007), After Tupac and D Foster (2008), Beneath a Meth Moon (2012), Brown Girl Dreaming (2014) idr. Kot so napisali v obrazložitvi, gre za avtorico, katere zgodbe dihajo sočutje, solidarnost in empatijo. V svojih delih se pisateljica posveča predvsem spolu in spolnosti, afroameriški družbi ter socialno-ekonomskemu statusu.

Za ALMO 2018 sta se potegovala tudi slovenska ustvarjalca – ilustrator Peter Škerl in pisatelj ter pripovedovalec Andrej Rozman Roza.

Mojiceja Podgoršek in Daša Simčič: Ivan in skodelica črne kave

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Založba: Epistola
Leto izdaje: 2018

IMG_0535

V letošnjem Cankarjevem letu, ko obeležujemo stoto obletnico njegove smrti, so slovenski založniški trg poplavile knjige s »cankarjansko« tematiko; ponatisi njegovih del, knjige o njegovem življenju in ustvarjanju v najrazličnejših oblikah. Ena izmed njih je tudi slikanica Ivan in skodelica črne kave, ki združuje nekaj biografskih elementov o Cankarjevem življenju z njegovo zgodbo Skodelica kave. Nedvomno je izjemno pomembno približati delo in življenje Ivana Cankarja mlajši generaciji, zato so tudi tovrstne slikanice potrebne in uporabne. Z njimi se lahko otroci skozi format knjige, torej skozi izrazno sredstvo, ki je bilo Cankarju tako ljubo, spoznajo s tem velikanom slovenske književnosti.

Slikanica Ivan in skodelica črne kave sicer korektno oriše Cankarjevo življenjsko in pisateljsko pot, jo pa težko obravnavamo kot primer izstopajočega slikaniškega dela. Besedilo Mojiceje Podgoršek je mešanica dokumentarizma, biografskih referenc in pretiranega sentimentalizma. Cankarja predstavi kot reveža šibkega zdravja, ki ob pomoči premožnih meščanov in ob materini podpori konča šolanje in se začne ukvarjati s pisateljevanjem. Lik Ivana Cankarja je, tako kot lik njegove matere, prikazan kot trpeč posameznik, ki se z lastnim trudom in ekstremno požrtvovalnostjo bori za boljšo prihodnost. Ob prikazu Cankarjeve zgodbe pisateljica pogosto zapada v patetiko in skorajda že klišejsko opisovanje in karakterizacijo. Lik obubožanega intelektualca, kulturnika in umetnika, ki je občudovan s strani svojih kolegov in zatiran s strani širšega okolja, je v slikanici pripeljan skorajda do stopnje poveličevanja, ki je že tako ali tako vsesplošno prisotno v slovenski obravnavi Cankarja in drugih slovenskih literarnih mojstrov iz preteklosti. Vizualno je slikanica precej monotona in enoznačna. Ilustratorka Cankarja večinoma slika pišočega in razmišljujočega za mizo. Kljub temu so ilustracije, v katerih so vidne tudi zgodovinske značilnosti Cankarjevega časa, močnejši del slikanice in vsaj delno vnesejo nekaj dinamike.

IMG_0536

Slikanica je poučna in ponuja množico podatkov o Cankarjevem življenju. Dobra je tudi omemba in prikaz Cankarjevih sodobnikov iz obdobja moderne in referenca na slavno črtico o kavi. Na koncu je dodan še njegov življenjepis in nekaj zanimivih dejstev, kar ponuja še dodaten faktografski vpogled v njegovo osebno zgodbo, hkrati pa odpira dodatne teme za pogovor in nadaljnjo raziskavo. Ker pa celotno slikanico prežema močno obarvana in pretirana čustvena konotacija besedila ter predvidljiva vizualna podoba, bo, med velikim številom knjig, posvečenim Cankarju, težko izstopala.

26. Bologna po Bologni

NOVICE

29. maja 2018 ob 10. uri bodo v Pavčkovi dvorani v Mladinski knjigi v Ljubljani slavnostno otvorili prodajno razstavo otroških knjig Bologna po Bologni. Dogodek, ki se že tradicionalno odvija vsako leto po bolonjskem knjižnem sejmu, organizira knjigarna Konzorcij, Pionirska – CMKK in Slovenska sekcija IBBY. Na prodajni razstavi bodo predstavili okrog 500 izstopajočih ali nagrajenih knjig iz letošnjega bolonjskega knjižnega sejma. Letošnji plakat Bologne po Bologni krasi ilustracija iz slikanice kitajsko-slovenske ustvarjalke Huiqin Wang Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu.

Razstavo si bo mogoče ogledati do 2. junija 2018 v knjigarni Konzorcij.

Razstava ilustracij Lile Prap na Ljubljanskem gradu

NOVICE

31. maja 2018 bodo v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Razstava črpa iz ilustracij njene dvajsete avtorske slikanice Zmaji?!

Slikanice Lile Prap niso priljubljene samo v Sloveniji, njene slikaniške umetnine so namreč prevedene v mnoge tuje jezike. Še posebej je priljubljena na Japonskem, kjer so na podlagi njenih slikanic celo posneli animirano serijo in ustvarili kolekcijo najrazličnejših izdelkov.

Razstava “Zmaji?!” bo odprta do 16. septembra 2018.

Otroški knjižni festival 2018 v Vodnikovi domačiji

NOVICE

1949791bbdda70fa531b1cf17a1f0503_XL

2. junija 2018 se bo med 10. in 20. uro v Vodnikovi domačiji v Šiški odvil 4. otroški knjižni festival. Celodnevni knjižni festival ponuja bogat program dejavnosti in dogodkov za otroke, v sklopu festivala pa bo organiziran tudi sejem otroških knjig. Otroci bodo lahko v živo spremljali nastajanje zgodb in ilustracij s pripovedovalko Špelo Frlic in ilustratorjem Matijo Medvedom. Boštjan Gorenc – Pižama bo pripovedoval strašljive in smešne zgodbe. Stripar Ciril Horjak – dr. Horowitz in pripovedovalec Rok Kušlan bosta s pomočjo otrok ustvarila risanko v živo. Janez Ciperle bo izvajal filozofsko delavnico za otroke, Špela Frlic pa delavnico literarnega zemljevida. Gostji festivala bosta pravljičarka in pisateljica Anja Štefan in ilustratorka Marjanca Jemec Božič. Festival bo zaključila Neca Falk in Jerko ter Miro Novak z mačkom Murijem in muco Maco.

Program:

10.00-19.00: Knjižni sejem
10.00-19.00: Knjižnica pod krošnjami
10.00: Deček in Oblak (4+)
11.00: Boštjan Gorenc – Pižama: Zgodbe za smeh in srh (6+)
12.00: Filozofska delavnica za otroke z Janezom Ciperletom (8+)
12.00: Otroški literarni zemljevid (5+)
15.00: Risanka z literarnimi junaki (7+)
16.00: Rima na rimo – pesem
17.00: Gostji festivala – Anja Štefan in Marjanca Jemec Božič
19.00: Maček Muri in muca Maca

Nominacije za nagrado desetnica 2018

NAGRADE

Društvo slovenskih pisateljev je razglasilo deseterico nominirancev za nagrado desetnica 2018.

Komisija v sestavi Miljane Cunta, Ksenije Jus, Jane Kolarič, Ifigenije Simonovič ter Iva Stropnika je obravnavala dela, ki so izšla med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2017. Kot izstopajoča so prepoznali naslednja dela za otroke in mladino: Groznovilca in dvija zima Jane Bauer (ilustr. Caroline Thaw), Strahožer Milana Dekleve (ilustr. Suzi Bricelj), Žiga špaget je za punce magnet Aksinje Kermauner (ilustr. Zvonko Čoh), Povej mi po resnici Neli Kodrič Filipić, Kdo je danes glavni Nataše Konc Lorenzutti (ilustr. Tanja Komadina), Ponikalnice: petinsedemdeset ugank in ena ugotovitev Miroslava Košute (ilustr: Suzi Bricelj), Do konca jezera in naprej Sebastijana Preglja (ilustr. Jure Engelsberger), Petelinček in kraljevska ptica Vesne Radovanovič (ilustr. Kristina Krhin), Bobek in zlate kokoši Anje Štefan (ilustr. Polona Lovšin) in Tombola ali življenje! Suzane Tratnik.

Razglasitev nagrajenke oz. nagrajenca ter svečana podelitev nagrade se bo odvila v četrtek, 31. maja 2018 ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev.

Przemysław Wechterowicz in Emilia Dziubak: Objemi me, prosim

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Izvirni naslov: Proszę mnie przytulić
Založba: KUD Sodobnost International
Zbirka: Gugalnica
Leto izdaje: 2018
Prevod: Peter Kuhar

IMG_0587

Očka medved nekega spomladanskega jutra vpraša svojega sina: »Sinko, ali veš, kaj je najboljše početi na tako prijazen dan?« /…/ »najlepše je nekoga močno objeti.« Zgodba slikanice priznanih poljskih ustvarjalcev Objemi me, prosim, je zelo preprosta. Gre za dva medveda, očeta in sina, ki se sprehajata po gozdu in objemata vse, ki jih srečata. Vsako srečanje je tako enkratno in posebno, da ga lahko beremo kot samostojno zgodbo oz. epizodo.

Dvojica pri izbiri prejemnika objema ni izbirčna in tako na svoji poti zajameta čudovito skupino najrazličnejših bitij. Preden objem podarita, vedno najprej vprašata za dovoljenje, prosita, če lahko vstopita v osebni prostor in tako najprej preverita, če se lahko naslovnika dotakneta. Vsak, ki ga objameta, se na dejanje drugače odzove: nekateri so prestrašeni, drugi presenečeni, vsi pa se na koncu strinjajo, da je objem kar prijal. Spekter prejemnikov objemov sicer deluje naključen, a v sebi skriva premišljeno logiko, s katero avtor dobro vključi temo enakovrednosti, empatije in tolerance. Medveda tako popolnoma brez predsodkov objameta velike in majhne (gosenico), starejše (naglušnega losa) in celo nevarne (strupeno anakondo, krvoločnega volka in celo lovca). Ker je vsak izmed tistih, ki jih prosita za objem poseben, je poseben in različen tudi vsak objem posebej, kar dobro prikazujejo tudi ilustracije. Objemi se razlikujejo po trajanju, po načinu in po intenzivnosti. Nekateri objemi so kratki, drugi dolgi, nekateri so komajda opazni, drugi objemi prevzamejo celotno telo.

IMG_0588

Ko tako spremljamo medveda, ki nesebično delita objeme, nas ustvarjalca vodita do konca zgodbe, ko skupaj z glavnima junakoma ugotovimo, da sta se tako predajala uživanju ob poklanjanju objemov, da sta pozabila objeti drug drugega. Najmočnejši in najtoplejši objem si tako zasluženo podarita še drug drugemu in s tem zaključita krog. Avtor je premišljeno v glavno vlogo postavil medveda, ki sta moškega spola in s tem posredno odprl tematiko spolnih stereotipov, ki so povezani z izkazovanjem nežnosti kot nekaj, kar pritiče ženskam.

Toplina, ki je prisotna v celotnem besedilu, je prisotna tudi v ilustracijah. Te so mehke, dinamične, ekspresivne, ustvarjene z enkratnim občutkom za oblike in gibe teles in so hkrati še neverjetno detajlirane. Strani so obrobljene z vinjetami, sestavljenimi iz različnih gozdnih rastlin, kar bralcu vzbuja občutek, da se skupaj z liki premika po gozdu, si odstira rastlinje in opazuje dogajanje.

Objemi me, prosim govori o drobnih dejanjih, ki lahko nekomu polepšajo dan. Izražanje čustev je prikazano kot nekaj pozitivnega, celo zaželenega in lepega; kot nekaj, kar osrečuje in hrani. Nasploh celotno ozračje slikanice preveva nekakšen absoluten pozitivizem, carpe diem naravnanost in iskrena naivnost, ki je nalezljiva.

Susanna Mattiangeli in Chiara Carrer: Učiteljica

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Izvirni naslov: Come funziona la maestra
Založba: KUD Sodobnost International
Zbirka: Gugalnica
Leto izdaje: 2018
Prevod: Dušanka Zabukovec

IMG_0595

Pedagoški poklic je eden izmed tistih poklicev, s katerimi imamo stik že od zgodnjega otroštva. Je pa tudi eden tistih poklicev, ki se jih je oprijelo kar nekaj stereotipnih oznak, saj na učitelje in pedagoge večinoma gledamo precej enoznačno in jih velikokrat enačimo z delom, ki ga opravljajo. Priznani italijanski ustvarjalki v središče svoje obravnave v portretni slikanici Učiteljica ne postavita samo poklic učiteljice, ampak predvsem raznolikost in človečnost oseb, ki se skrivajo za tem poklicem.

Učiteljice v slikanici so osrednji predmet obravnave, spoznavamo jih skozi učni proces, podoben tistemu v katerega smo vpleteni v šolskem sistemu. Učiteljica postane šolski predmet, snov, postane material, ki ga avtorici obravnavata skozi različne vstopne točke. Bralci se tako ne učijo samo o poklicu in o ozadju človeka, ki ta poklic opravlja, temveč se učijo tudi matematike: »Če je učiteljica odsotna, jo odštejemo. Če pride nova učiteljica, jo prištejemo.«, tujih jezikov: »V francoščini se učiteljici reče maitresse. V angleščini teacher. V španščini maestra. V nemščini Lehrerin.«, spoznavajo prevozna sredstva: »Učiteljice včasih odidejo iz šole in potujejo s kolesom, smučmi, z jadrnico ali motorjem. Tu in tam letijo.«, spoznavajo osnove zgodovine, geografije, likovne umetnosti itd. Pedagoška naravnanost slikanice, zaradi katere se bralec sproščeno sprehaja po različnih področjih, je elegantno in humorno vpeta v podobe in besedilo, zato element učenja nastopi posredno in popolnoma nevsiljivo.

Glavna kvaliteta Učiteljice je subtilno obravnavanje tabujev in stereotipov, katere avtorici spretno vključujeta na vseh ravneh slikanice. Posebej zanimiv je začetek, v katerem bralec izve, da ima učiteljica »sprednji del: navadno ga vidimo. Ima tudi zadnji del, ki ga zagledamo, kadar se obrne.« Besedilo o različnih “delih” učiteljice (izvirni italijanski naslov slikanice je Cómo funciona la maestra oz. Kako deluje učiteljica) je pospremljeno z risbo, na kateri so z uporabo geometričnih likov označeni učiteljičini intimni predeli in prsi. V nadaljevanju se izkaže tudi, da je učiteljica pod obleko popolnoma gola, da je učiteljica včasih tudi učitelj in da so nekatere učiteljice nekoč bile bolj dlakave. Slikanica tako odlično predstavi človeka, ki se skriva za poklicem, ob tem pa odpira vprašanja o razdelitvi spolnih vlog, o telesni podobi in odrasle obravnava kot celostna bitja s telesnimi značilnostmi, ki so v slikanicah za otroke zelo redko izpostavljene.

IMG_0596

Slikanica deluje tudi zato, ker so ilustracije in besedilo vseskozi premišljeno v dialoškem razmerju, eno se naslanja, komunicira in raste iz drugega. Besedilo posnema pedagoško retoriko, ilustracije otroško estetiko. Ilustratorka je uporabila različne likovne tehnike, s katerimi ji je uspelo ustvariti enkratne, večplastne, humorne, vizualno zanimive podobe, ki črpajo iz otroškega imaginarija, in za katere se zdi, da so bile ustvarjene pri pouku likovne umetnosti. Odkrit, humoren in igriv pristop, s katerim sta pisateljica in ilustratorka v Učiteljici zgradili simpatičen omaž učiteljicam vseh oblik, je kakovosten primer slikanice za vse starosti, saj združuje kreativno učenje, mladim bralcem neobremenjeno predstavi kompleksnejše teme, odraslim pa pričara nostalgična občutja o času, ko so tudi oni sedeli v šolskih klopeh.