Razstava ilustracij Gorazda Vahna v Galeriji Lek

NOVICE

V Galeriji Lek bodo v torek, 17. aprila 2018 ob 19. uri odprli razstavo ilustracij Gorazda Vahna.

Gorazd Vahen se že več kot dvajset let ukvarja z ilustracijo. S svojimi podobami je opremil kar nekaj slikanic Svetlane Makarovič (Sovica Oka, Pekarna Mišmaš, Kosovirja na leteči žlici itd.), Frana Milčinskega Ježka (Zvezdica Zaspanka, Gusarska), Primoža Suhodolčana (Lipko in KošoRok, Lipko in svetovni prvaki) itd. Leta 1997 je prejel posebno pohvalo žirije na 3. bienalu slovenske ilustracije. Leta 2002 pa je bil nagrajen s priznanjem Hinka Smrekarja na 5. bienalu slovenske ilustracije.

Razstava bo odprta do 3. junija 2018.

Mednarodni dan knjig za otroke 2018

NOVICE

2. aprila, na rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke IBBY – Mednarodna zveza za mladinsko književnost vse od leta 1967 tradicionalno izda poslanico in plakat. Letošnjo poslanico in plakat je pripravila Latvijska sekcija IBBY; besedilo je napisala Inese Zandere, plakat pa je oblikoval Reinis Pētersons. Inese Zandere v poslanici Majhno je v knjigi veliko izpostavi knjigo kot prostor, v katerem otrok najde zavetje in v katerem si lahko osmisli svet, ki ga obdaja.

ICBD_2018_POSTER
Avtor letošnjega plakata je Reinis Pētersons.

Poslanico in plakat ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke si lahko preberete in ogledate na spletni strani Slovenske sekcije IBBY: http://www.ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-april/306–poslanica-ob-mednarodnem-dnevu-knjig-za-otroke-2018

IBBY nagrade 2018

NAGRADE

26. marca so na bolonjskem knjižnem sejmu razglasili prejemnike IBBY nagrad 2018. Nagrade bodo podelili na 36. kongresu IBBY, ki bo potekal od 30. avgusta do 1. septembra 2018 v Atenah.

Letošnja nagrajenca znamenite Andersenove nagrade sta japonska pisateljica Eiko Kadono in ruski ilustrator Igor Oleynikov. Predsednica letošnje žirije je Patricia Aldana, med žiranti pa je tudi Andrej Ilc, urednik Mladinske knjige. Andersenova žirija je sestavila še seznam izstopajočih mladinskih knjig, na katerega se je uvrstila knjiga Ropotarna Petra Svetine in Damijana Stepančiča. Peter Svetina se je poleg ilustratorja Petra Škerla uvrstil tudi med nomirance za Andersenovo nagrado.

IBBY Asahi nagrado za promocijo branja bodo letos podelili francoski skupini Les Doigts Qui Reves (“Bralni prstki”), ki ustvarja tipne slikanice. Nominiranka Slovenske sekcije IBBY za IBBY Asahi nagrado za promocijo branja 2018 je Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne.

Na IBBY častno listino se je uvrstilo 191 ustvarjalcev. Med njimi so tudi Andreja Peklar za ilustracije v slikanici Ferdo, veliki ptič, Nada Grošelj za prevod knjige Pika Nogavička Astrid Lindgren in Vinko Möderndorfer za knjigo Kit na plaži.

Nagrade bolonjskega knjižnega sejma 2018

NAGRADE

Včeraj se je v Bologni končal že 55. bolonjski knjižni sejem, posvečen otroškim in mladinskim knjigam. V sklopu sejma vsako leto podelijo nagrade izstopajočim avtorjem in njihovim delom. Bologna Ragazzi nagrade so razdeljene v naslednje kategorije: najboljše leposlovno delo, najboljše neleposlovno delo in Opera Prima za najboljši prvenec. Vsako leto podelijo še nagrado Novi horizonti za posebej inovativno knjigo, nagrado za najboljšo knjigo o umetnosti, arhitekturi in dizajnu ter nagrado za najboljšo knjigo, ki obravnava agrikulturo, organsko kmetijstvo, prehrano itd. V zadnjih letih nagrajujejo tudi dela v posebni kategoriji, posvečeni digitalnemu založništvu in interaktivnim medijem. Posebej nagradijo tudi izstopajoče založbe, ki delujejo na področju mladinske literature.

Nagrajena dela bolonjskega knjižnega sejma 2018 so:

BRAW FICTION (LEPOSLOVJE)
Alex Cousseau in Charles Dutertre: L’Oiseau Blanc
Posebne omembe: Raúl Guridi: Dos caminos, Hanna Konola: Tuulen vuosi, Florie Saint-Val in Etienne Exbrayat: Otto, Olga Tokarczuk in Joanna Concejo: Zgubiona dusza

BRAW NON FICTION (NELEPOSLOVJE)
Romana Romayshyn in Andriy Lesiv: Loudly Softly in a Whisper
Posebne omembe: Florence Pinaud in Julien Billaudeau: Louis Pasteur: enquetes pour la science, Adrien Parlange: Le Ruban, Britta Teckentrup: Egg

BRAW OPERA PRIMA (PRVENEC)
Sol Undurraga: La plage
Posebne omembe: An Hyo-Iim: Who Are You, Corrina Luyken: The Book of Mistakes, Pierre Zenzius: L’ascension de Saussure

BRAW ART, ARCHITECTURE AND DESIGN (UMETNOST, ARHITEKTURA IN DIZAJN)
Aurelién Debat: Cabanes
Posebne omembe: Jin-ho Jung: Wall, Johannes Vogt in Felicitas Horstschafer: Haus, Joanne Liu: My Museum, Madalena Matoso: Wytwornik gora!

BRAW NEW HORIZONS (NOVI HORIZONTI)
Bae Yoo Jeong: Tree Dancing

BRAW BOOKS&SEEDS (KNJIGE IN SEMENA)
Sophie Vissiere: Le Potager d’Alena

BRAW  DIGITAL (DIGITALNO ZALOŽNIŠTVO)
Old Man’s Journey (Broken Rules), Mammals (Tinybop, Inc.), iBugs AR (Carlton Books), Slice Fractions 2 (Ululab), Fox & Sheep Movie Creator (Fox & Sheep)
Posebne omembe: Alien AR (Carlton Books), Cache-cache ville/Hide & Seek City (Vincent Godeau in Agathe Demois), Fiete Hide & Seek (Ahoiii Entertainment), Puppet Pals 2 (Polished Play), We ARGH Pirates! (Avokiddo)

BOP BEST PUBLISHER OF THE YEAR (NAJBOLJŠI ZALOŽNIKI LETA)
Jacana Media (Afrika), Fukuinkan Shoten Publishers (Azija), Dwie Siostry Publishers (Evropa), Éditions D’eux (Severna Amerika), Ediciones Tecolote (Srednja in Južna Amerika), OneTree House (Oceanija)

Obrazložitve nagrajenih del in ustvarjalcev si lahko preberete na uradni spletni strani bolonjskega knjižnega sejma: http://www.bookfair.bolognafiere.it/en/bologna-childrens-book-fair-awards/bolognaragazzi-award-braw/2018-winners/2225.html

55. mednarodni sejem otroških knjig v Bologni

NOVICE

Event-4-1

Od 26. do 29. marca 2018 je v Bologni potekal 55. mednarodni sejem otroških knjig. Bolonjski knjižni sejem je eden najpomembnejših dogodkov svetovnih razsežnosti, na katerem se vsako leto srečajo založniki, pisatelji, ilustratorji, literarni agenti, učitelji, prevajalci in drugi strokovnjaki iz področja knjižne produkcije za otroke. Sejem ne samo, da ponuja uvid v trenutne knjižne trende, ampak vsako leto prireja množico delavnic, srečanj, debat, razstav in konferenc in je zato že več kot pol stoletja osrednje stičišče mladinske literature.

Na letošnjem sejmu je sodelovalo več kot 1300 knjižnih razstavljavcev iz 75-ih različnih držav. Letošnja častna gostja je bila Kitajska, ki se je na sejmu predstavila z veliko razstavo o sodobni kitajski ilustraciji, svoja dela pa je predstavilo več kot 100 kitajskih knjižnih ustvarjalcev. V organizaciji Javne agencije za knjigo RS so na slovenskih stojnicah izpostavili otroška in mladinska dela, ki so izšla pri založbi Miš, Pivec, Sanje, Sodobnost International, Mladinska knjiga in MorfemPlus. Na nacionalni stojnici so obiskovalci lahko občudovali ilustracije Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Jelke Reichman in Marlenke Stupice. Slovenski ustvarjalci so se predstavili tudi v sklopu drugih razstavljavcev: Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je med izborom avtorjev nominiranih za Andersenovo nagrado izpostavila dela Petra Škerla in Petra Svetine, Mendnarodna mladinska knjižnica iz Münchna je v sklopu razstave Belih vran 2017 predstavila mladinski roman Suzane Tratnik Tombola ali življenje ter slikanico Ferdo, veliko ptič Andreje Peklar. Ilustracije Andreje Peklar so razstavili tudi na najpomembnejši razstavi sejma, posvečeni najnovejšim trendom v sodobni svetovni ilustraciji.

V sklopu sejemskega dogajanja so podelili tudi nekaj najprestižnejših nagrad iz sveta mladinske literature: BOP – nagrado za najboljšega založnika leta, BRAW – nagrade za najboljše ilustrirane knjige zadnjih dveh let, Švedski svet za umetnost je razglasil lavreatko nagrade ALMA 2018, zveza IBBY je razglasila nagrajence Andersenove ter Asahi nagrade itd.

Po poročanju Javne agencije za knjigo bo Slovenija častna gostja bolonjskega knjižnega sejma za otroke leta 2021.

Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu in katalog Bele vrane

SLIKANIŠKI PROSTORI

Naslov: Schloß Blutenburg, 81247 München, Nemčija // Odpiralni čas: od ponedeljka do petka med 10.00 in 16.00 // Spletna stran: https://www.ijb.de/home.html

Processed with VSCO with g3 preset

Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu. (Foto: osebni arhiv)

Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu (Internationale Jugendbibliothek) je največja knjižnica na svetu za mladinsko literaturo. Knjižnica hrani na tisoče leposlovnih knjig ter strokovno literaturo in časopise za otroke in mladino iz celega sveta. Knjižnica, ki so jo odprli leta 1949, ko se je nahajala še na prvotni lokaciji v središču Münchna, velja za prvo mednarodno knjižnico za mladinsko literaturo na svetu. Ustanovila jo je otroška pisateljica in novinarka Jella Lepman z željo, da bi otrokom, ki so bili vojne žrtve, omogočila dostop do knjig. Knjige, ki so sestavljale prvotno zbirko knjižnice, je nabrala s pomočjo donacij iz različnih držav. Jella Lepman je bila tudi glavna pobudnica za ustanovitev Mednarodne zveze za mladinsko književnost – IBBY. Knjižnica se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja preselila v grad Blutenburg, kjer domuje še zdaj. Dandanes IJB velja za eno izmed najpomembnejših ustanov, ki skrbi za promocijo, zbiranje in proučevanje mladinske literature. Od leta 2010 knjižnica organizira tudi festival Bele vrane – festival mednarodne otroške in mladinske književnosti.

Knjižnica vsako leto izda katalog Bele vrane, v katerega vključijo 200 najboljših novih knjižnih izdaj za otroke iz celega sveta. Katalog vsako leto predstavijo na bolonjskem knjižnem sejmu.

V katalog Bele vrane so se od leta 1984 uvrstila naslednja slovenska dela za otroke in mladino:*

1984:
Dragica Čadež-Lapajne in Marko Rudolf: Glina, les, papir, kovina (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983)
Niko Grafenauer in Karel Zelenko: Skrivnosti (Ljubljana: Borec, 1983)
Tone Seliškar in Albert Sirk: Bratovščina Sinjega galeba (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983)
Marija Lucija Stupica: 12 mesecev (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983)

1985:
Janez Gregori in Ignac Sivec: Mladi čebelar (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984)
Vitan Mal: Sreča na vrvici (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984)
Jelka Mihelič in Marjan Manček: Mesto pod dežnikom (Ljubljana: Borec, 1984)
Saša Vegri in Kostja Gatnik: To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983)

1986:
Berta Golob in Marjan Manček: Sporočanje v Ptičjem logu, ob povedih, tiskarskem škratu in slogu (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984)
Polonca Kovač in Marjanca Jemec-Božič: Vesoljsko jajce ali 1+1=5 (Ljubljana: DZS, 1985)
Anka Luger-Peroci: Brez škarij in šivanke (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984)
France Prešeren in Jelka Reichman: Povodni mož (Ljubljana: Prešernova družba, 1985)
France Prešeren in Kamila Volčanšek: Turjaška Rozamunda (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985)

1987:
Andrej Brvar in Zmago Jeraj: Domača naloga (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1985)
Mate Dolenc in Miroslav Šuput: Morska dežela na železniški postaji (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986)
Branko Šömen in Melita Vovk-Štih: Med v laseh (Ljubljana: Borec, 1985)
Pavle Zidar in Ivan Marko: Dražba sanj (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1986)
Ivo Zorman in Janja Vrabec: Oh, ta naša babica (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986)

1988:
Mate Dolenc in Marjan Manček: Velika ptičja zadeva (Ljubljana: Borec, 1987)
Niko Grafenauer in Marija Lucija Stupica: Majhnica in Katrca Škrateljca (Ljubljana: Borec, 1987)
Anton Ingolič, Mirko Kambič in Jaka Čop: Čudovita pot: mladinska planinska povest (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986)
Matjaž Schmidt: Radovan s planeta Beta (Ljubljana: Borec, 1987)

1989:
Mate Dolenc in Marjan Manček: Golo morje (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988)
Joža Oven in Danijel Demšar: Medo, ali se muhe bojiš? (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987)
Marijan Prosen in Matjaž Schmidt: Opazujem sonce in luno (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987)
Smiljan Rozman in Vovk Melita: Druščina (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987)

1990:
Silvestra Rogelj in Marjan Manček: Bistrica Kalščica: mladinska ekološka zgodba (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988)
Marija Vojskovič: Hiša št. 15 (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988)

1991:
Marija Bavdaž in Janko Testen: Drobne novice med njivo in gozdom (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988)

1992:
Niko Grafenauer in Marija Lucija Stupica: Mahajana in druge pravljice o Majhnici (Ljubljana: Domus, 1990)
Branko Šömen in Ratko Janjić-Jobo: Hod po vodi (Zagreb: Znanje, 1991)

1993:
–

1994:
Milan Dekleva in Alenka Sottler: Bučka na Broadwayu (Ljubljana: DZS, 1993)
Svetlana Makarovič in Lucijan Reščič: Kaj lepega povej (Ljubljana: DZS, 1993)

1995:
Ervin Fritz in Eka Vogelnik: Svet v naprstniku (Ljubljana: DZS, 1994)
Ivo Zorman in Zora Stančič: Bolečina odraščanja (Ljubljana: DZS, 1994)

1996:
Boris A. Novak in Marjan Manček: Blabla: pesmi in igre za male in velike tigre (Ljubljana: DZS, 1995)

1997:
E.T.A. Hoffmann in Marija Lucija Stupica: Hrestač in mišji kralj (Ljubljana: DZS, 1996)
Feri Lainšček in Igor Ribič: Velecirkus argo (Ljubljana: Prešernova družba, 1996)
Draga M. Tarman in Danijel Demšar: Ko se dan konča (Ljubljana: DZS, 1996)

1998:
Jelena Sitar in Igor Cvetko: Primeri detektiva Karla Loota. Skrivnost v galeriji ali zgodba o senčnih lutkah (Ljubljana: DZS, 1996)

1999:
Tone Pavček in Kostja Gatnik: Majnice. Fulaste pesmi (Ljubljana: Mladika, 1997)
Jakob Sket: Miklova Zala. Povest iz turških časov (Ljubljana: DZS, 1997)
Ilka Vašte: Mejaši (Ljubljana: DZS, 1997)

2000:
Saša Bogataj Ambrožič: Podposteljni škrat (Ljubljana: DZS, 1999)

2001:
Janez Bitenc in Lucijan Reščič: Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu (Ljubljana: Mladika, 1998)
Anton Dremelj-Resnik in Marjan Manček: O Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudska pravljica (Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999)
Lila Prap: Male živali (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999)

2002:
Josip Vandot, Andrej Rozman Roza in Zvonko Čoh: Kekec in Bedanec (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001)
Vitomil Zupan in Marija Lucija Stupica: Plašček za Barbaro (Ljubljana: Prešernova družba, 1999)

2003:
Desa Muck in Sebastijan Čamagajevac: Sama doma (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001)
Mojca Osojnik: Hiša, ki bi rada imela sonce (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001)

2004:
Lila Prap in Jelka Pogačnik: Zakaj? (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002)
France Prešeren in Andreja Peklar: Turjaška Rozamunda (Ljubljana: Prešernova družba, 2003)

2005:
Boris A. Novak in Marjan Manček: Kako rastejo stvari (Ljubljana: Prešernova družba, 2004)
Lila Prap in Natalija Bela: Mednarodni živalski slovar (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004)
Marjan Tomšič in Andreja Peklar: Kar je moje, je tudi tvoje: zgodbice o živalih (Ljubljana: Mladika, 2004)

2006:
Andreja Peklar: Fant z rdečo kapico (Ljubljana: Inštitut za likovno umetnost, 2005)
Matea Reba in Marija Prelog: Maruška (Kamnik: Reba, 2005)
Anja Štefan in Polona Lovšin: Bobek in barčica (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005)

2007:
Nina Kokelj in Svjetlan Junaković: Deček na belem oblaku (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006)

2008:
Aksinja Kermauner: Berenikini kodri (Dob pri Domžalah: Miš, 2007)
Majda Koren in Suzi Bricelj: Eva in kozel (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006)
Andrej Rozman Roza in Ana Košir: Kako je Oskar postal detektiv (Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2007)

2009:
–

2010:
Vanja Pegan in Fulvia Zudič: Tonin (Piran: Mestna knjižnica Piran, 2009)
Janja Vidmar in Urh Sobočan: Pink: za mojo generacijo (Radovljica: Didakta, 2008)

2011:
Bina Štampe Žmavc in Alenka Sottler: Cesar in roža (Dob pri Domžalah: Miš, 2009)
Damijan Stepančič: Zgodba o sidru (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010)
Peter Svetina in Damijan Stepančič: Modrost nilskih konjev (Ljubljana: DZS, 2010)

2012:
Tadej Golob in Ciril Horjak: Zlati zob (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011)
Tone Pavček in Suzi Bricelj: Po morju plava kit: izmišljeno resnična pesnitev (Dob pri Domžalah: Miš, 2010)

2013:
Monika Kropej, Roberto Dapit in Adriano Janežič: Živalska govorica: slovenske basni in pripovedi o živalih (Radovljica: Didakta, 2011)
Barbara Simoniti in Peter Škerl: Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012)
Zoran Šteinbauer: Izgubljeni gozd (Dob pri Domžalah: Miš, 2012)
Peter Svetina in Damijan Stepančič: Čudežni prstan (Ljubljana: Vodnikova založba, 2011)

2014:
Evald Flisar in Pšena Kovačič: Alica v Poteruniji (Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2013)
Tadej Golob in Milanka Fabjančič: Kam je izginila Brina? (Dob pri Domžalah: Miš, 2013)

2015:
Maja Kastelic: Deček in hiša (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2015)
Tanja Komadina: Fino kolo: po zgodbi Manke Kremenšek Križman (Ljubljana: Forum, 2014)
Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič: Živalska kmetija: strip po predlogi Georgea Orwella (Dob pri Domžalah: Miš, 2014)

2016:
Ida Mlakar in Peter Škerl: O kravi, ki je lajala v luno (Dob pri Domžalah. Miš, 2015)
Brane Mozetič in Maja Kastelic: Prva ljubezen (Ljubljana: ŠKUC, 2014)

2017:
Andreja Peklar: Ferdo, veliki ptič (Ljubljana: KUD Sodobnost, 2016)
Suzana Tratnik: Tombola ali življenje! (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017)

* Seznam slovenskih knjig, ki so bile uvrščene v katalog Bele vrane je povzet po:
– spletna baza katalogov Bele vrane od leta 2015 naprej
http://whiteravens.ijb.de/list;
– spletna baza katalogov Bele vrane od leta 1993 do 2007 http://www.childrenslibrary.org/servlet/WhiteRavens;
– seznam Slovenske Bele vrane (1984-) objavljen na spletni strani Slovenske sekcije IBBY, ki ga je zapisala Zalika Snoj Verbovšek http://www.ibby.si/images/stories/ibby/Bele_vrane/Slovenske_Bele_vrane_19842017.pdf.

Razstava ilustracij Tanje Komadina in Igorja Šinkovca v Mariborski knjižnici

NOVICE

Ob počastitvi mednarodnega dneva knjig za otroke so v Mariborski knjižnici kot vsako leto pripravili ilustratorsko razstavo. Letos so k sodelovanju povabili ilustratorko Tanjo Komadino in ilustratorja Igorja Šinkovca. Tanja Komadina je bila za svoj prvi samostojni stripovski album Fino kolo nagrajena z zlato hruško in se z njim uvrstila v katalog Bele vrane, ki ga pripravlja Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu. Lani je za ilustracije v knjigi Gospa s klobukom (besedilo Maša Ogrizek) prejela Levstikovo nagrado. Igor Šinkovec že dolga leta sodeluje s Cicibanom in Cicidojem ter s svojimi podobami opremlja različne učbenike. Ilustriral je tudi nekaj knjižnih izdaj: Krasna zgodba Maše Ogrizek, Vse to je tvoje Toneta Pavčka in Pod svobodnim soncem Frana Saleškega Finžgarja.

Otvoritev razstave bo 30. marca 2018 ob 10.00 v Svečani dvorani Rotovž. Prireditev bosta vodila dr. Andreja Erdlen in Robert Kereži. Razstava bo na ogled do konca maja v različnih enotah Mariborske knjižnice.

Mireille Messier in Pierre Pratt: Moja veja

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Izvirni naslov: The Branch
Založba: Založba Zala
Leto izdaje: 2017
Prevod: Mateja Sužnik

IMG_0528

Moja veja je poučna slikanica o deklici, ki ji snežno neurje zlomi najljubšo vejo na njenem najljubšem drevesu. Pripoved o izgubi veje, ki je bila priljubljeno dekličino zatočišče in prostor, v katerem se je igrala, je napisana v prvoosebni obliki, kar je sicer precej neobičajna izbira za slikaniški format, naredi pa zgodbo veliko bolj osebno in bralcu dostopno: »Na tleh je bila veja, moja veja, tista, na kateri sem sedela, skakala iz nje, se igrala pod njo. Bila je moj grad, moje skrivališče, moja ladja …« Veja je simbol moči otroške domišljije, ki je nepričakovano ogrožena, dokler deklici ne pomaga starejši sosed, ki v zlomljeni veji prepozna potencial.

Ob pomoči soseda, deklica iz zlomljene veje izdela gugalnico in si tako ustvari nov domišljijski prostor. Slikanica je razen v izbiri pripovedovalca, v izbiri teme, načinu komuniciranja z bralcem in vizualni upodobitvi precej klasična in bi jo težko označili kot izstopajočo ali presežno. Besedilo je didaktično naravnano, jezikovno neizvirno in precej tradicionalno zasnovano. Ilustracije so klasične, predvidljive in posnemajo otroško risbo. Podobe so močnih barv, poudarjene z močno črno črto in precej statične. Nekateri prizori so izrisani kot pretirano strašljivi, podobno obrazna mimika likov, kar ne sovpada z osnovno zgodbeno nitjo.

Izvedbeno šibka, pa Moja veja v sebi vseeno skriva nekaj dragocenih sporočil. Spodbuja k razmišljanju in pogovoru o ekologiji, o naravi, o naravnih pojavih in procesih, o naravnem ciklu in seveda o odnosu človeka do narave. Tematizira občutja izgube in žalosti skozi navidezno banalni primer izgube vaje, ki se deklice močno dotakne, kar bralcem sporoča, da izguba, ko jo občutijo ni zanemarljiva (da so njihova občutja pomembna) in da se lahko z njo soočijo aktivno in kreativno. To avtorica sporoča s procesom reciklaže veje, ko deklica in sosed ljubljen predmet, ki ne služi več svoji primarni funkciji, reciklirata, mu spremenita namen in iz njega izdelata nekaj novega, nekaj, kar bo deklici prav tako prinašalo veselje in hkrati ohranilo spomin na izvorni predmet. Ob tem tandem v svoj projekt vloži veliko potrpežljivosti, dela, sodelovanja in domišljije, kar so prav tako vrednote, ki jih avtorica želi precej nesporedno predati svojim bralcem.

IMG_0529

Najbolj simpatičen element slikanice je nedvomno lik soseda Frenka in odnos, ki ga z deklico vzpostavita. Ta odnos sicer ni popolnoma izpeljan, ostaja na površini, ampak bralec vseeno uspe zaznati toplino, s katero gospod Frenk pokaže zanimanje za dekličino žalost in ljubezen do veje in z njo deli svoje znanje in čas. Ta medgeneracijska nota in nežno prijateljstvo, ki se stke med njima, je najbolj dragocen del slikanice, ki sicer obravnava kar nekaj pomembnih tem, ampak izvedbeno ne presega ravni povprečnega slikaniškega izdelka.

Tomi Ungerer: Pet fantastičnih živali

SLIKANICE V SLOVENŠČINI, ZAPISI O SLIKANICAH

Izvirni naslovi: Crictor, Adelaide, Emile, Rufus, Orlando the Brave Vulture
Založba: Mladinska knjiga
Zbirka: Deteljica
Leto izdaje: 2017
Prevod: Neža Božič

IMG_0488

Francoski pisatelj in umetnik Tomi Ungerer je v svoji karieri ustvaril več kot 150 knjig, napisanih v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Danes zasluženo velja za enega najpomembnejših glasov 20. stoletja. Temu pa ni bilo vedno tako; v šestdesetih in sedemdesetih je v Ameriki veljal za spornega avtorja, predvsem zaradi njegovih družbeno-kritičnih plakatov, risb in erotično obarvanih del za odrasle. Je eden tistih avtorjev slikanic, ki so temeljito spremenili pokrajino literature za otroke. Leto pred izdajo odmevne slikanice Tam, kjer so zverine doma (Where the Wild Things Are, 1963), je Tomi Ungerer izdal slikanico Trije razbojniki (Die drei Räuber, 1962). Oba avtorja sta, še posebej s kultnima izdajama omenjenih del, prekinila s tradicijo srčkanih, naivnih in idejno šibkih slikanic, ki so takrat izhajale. Trije razbojniki so bili leta 2010 prevedeni tudi v slovenščino, 2017 pa smo dočakali še odlično zbirko petih Ungererjevih avtorskih slikanic, ki so pri Mladinski knjigi izšle pod naslovom Pet fantastičnih živali.

Slikanice Crictor, dobri udav, Adelajda, leteča kengurujka, Emil, dobrosrčna hobotnica, Rufus, pisani netopir in Orlando, plemeniti jastreb pripovedujejo o prav posebnih živalih in njihovih interakcijah s človeškim svetom. Ungererjeve živali so sicer delno počlovečene, in čeprav za nekaj časa posežejo v območje človeškega dogajanja, v sebi ostajajo popolnoma zveste lastnemu značaju. Zmožne so razmišljati, čustvovati in se celo naučiti človeških opravil, v svojem bistvu pa človeka pravzaprav celo prekašajo. So bitja, ki so brezpogojno empatična, senzibilna, globoko vdana, pogumna in pripravljena pomagati. Udav Crictor, ki ga madame Louise Bodot dobi v dar od sina, gospodarico reši pred tatovi, leteča kengurujka Adelajda reši otroke iz goreče stavbe, hobotnica Emil reši kapitana pred morskim psom in razoroži kriminalce, jastreb Orlando pa reši iskalca zlata in njegovega sina. V glavnem so živali tiste, ki so v Ungererjevem svetu junaške, imajo najbolj žlahtne lastnosti in so dejansko bolj človeške od ljudi. Avtor jih uporablja skorajda basensko in skozi njih metaforično govori o skorajda utopično lepih lastnostih, ki pri ljudeh pogosto umanjkajo. Zanimivo pa je, da so pozitivne lastnosti Ungererjevih živali tako močne, da nehote vplivajo tudi na ljudi, katerih življenj se dotaknejo in v njih spodbudijo verižno reakcijo dobrote, poguma in zvestobe.

Ungererjeve slikanice so brezčasne. Vsaka izmed njih je posebna celostna umetnina s presenetljivimi podrobnostmi, zasuki, humornimi elementi in močno sporočilnostjo. Njegova pisateljska in ilustratorska estetika je izjemno preprosta, eklektična, z rahlim starinskim pridihom. Podobe so izrisane s svinčnikom na večinoma belem ozadju. Zdi se, da skozi živalske junake avtor kliče po svetu, ki je, tako kot njegove knjige, radoveden, topel, prijazen, neustrašen in ki se nikoli ne boji individualizma. Njegovi čudoviti junaki se sprehajajo skozi zgodbe kot liki v nekakšnem »Bildungsromanu«, se vmes odkrivajo, zorijo ter brez strahu prevprašujejo sebe in tisto, kar jih obdaja.

Slovenska ilustratorka Andreja Peklar na bolonjskem knjižnem sejmu

NOVICE

Slovenska ilustratorka Andreja Peklar bo razstavljala svoje ilustracije na letošnjem bolonjskem knjižnem sejmu, ki bo potekal med 26. in 29 marcem 2018. Andreja Peklar je ena izmed 80-ih izstopajočih ilustratorjev in ilustratork iz 25-ih različnih držav, ki jih je izmed 3000-imi prijavljenimi ilustratorji izbrala petčlanska komisija.

Andreja Peklar (1962) je bralce in literarne kritike navdušila s svojo slikanico Ferdo, veliki ptič, za katero je prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, v Bologni je bila lani uvrščena med nominirance za nagrado Silent Book Contest, zanjo je prejela priznanje Hinka Smrekarja na 12. slovenskem bienalu ilustracije in na 32. slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji knjig za otroke in mladino.